VSL Sklep VII Kp 57483/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu državne tožilke ugodi in se

obdolženemu A. A., sinu B. B. in C. C., rojenemu ... v ..., EMŠO ..., stalno stanujoč ..., Slovenec, državljan Republike Slovenije

na podlagi 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) začasno dokler traja kazenski postopek odvzame vozniško dovoljenje št. ... za B kategorijo motornih vozil, izdano dne ... 2011 s strani Upravne enote ...

1Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi določbe prvega odstavka 137. člena ZKP zavrnilo predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za začasen odvzem vozniškega dovoljenja št. ... izdanega obdolženemu A. A. dne ... 2011 s strani UE ...

2Zoper sklep je pritožbo vložila državna tožilka iz razlogov po 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu začasno odvzame vozniško dovoljenje, podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Zagovornik obdolženca je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje ob sprejemu svoje odločitve nezadostno upoštevalo samo težo in način storitve naklepnega kaznivega dejanja ter premajhen pomen namenilo obnašanju obdolženca po storitvi kaznivega dejanja.

6Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da obdolženi ni predrzen, značajsko brezobziren in agresiven ter vztrajno neodgovoren voznik, zaradi česar naj bi njegova nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet, utemeljevalo z okoliščino, da do sedaj ni bil pravnomočno obsojen, da mu niso bile izrečene sankcije za prekrške ter da nima izrečenih ter plačanih glob zaradi kršitev cestno prometnih predpisov ter da je imetnik vozniškega dovoljenja B kategorije že 30 let. Na podlagi njegovega poklica in zaposlitve ter dela, ki ga opravlja, je zaključilo, da je urejena in odgovorna oseba, ki je glede na svojo zaposlitev ves čas v pripravljenosti za takojšnjo pomoč v nujnih primerih, kar vse ne glede na visoko stopnjo alkoholiziranosti v času storitve kaznivega dejanja ne utemeljuje sklepanja, da gre za nevarnega voznika, ki ga je potrebno takoj izločiti iz javnega prometa.

7Takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno graja pritožnica, ki kot protiargument razlogom izpodbijanega sklepa izpostavlja nekritičen odnos obdolženca do dejanja, ki ga pritožnica med drugim prepozna v vsebini elektronske pošte, ki jo je obdolženi naslovil na državno tožilstvo, v kateri se je zavzemal za čimprejšnjo vrnitev vozniškega dovoljenja, saj je po njegovem mnenju šlo za manjšo prometno nesrečo, zaradi katere mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi domnevne vožnje pod vplivom alkohola. Po mnenju pritožnice obdolženec s takšnim pisanjem poskuša zmanjšati pomen svojega ravnanja. Pritrditi je pritožnici, da zgolj na podlagi izobrazbe, specialističnega in vodstvenega položaja ter odgovornosti obdolženca v okviru njegove zaposlitve na ... oddelku UKC ni mogoče predvideti obdolženčevega nadaljnjega ravnanja v javnem prometu.

8Brezuspešno obdolženčev zagovornik v odgovoru na pritožbo opozarja na naravo obdolženčeve zaposlitve, ki se odraža v nujni potrebnosti obdolženca na delovnem mestu, njegovi 24 urni pripravljenosti, v okviru katere se mora v roku 30 minut po obvestilu o urgentnem primeru zglasiti na delovnem mestu, zato vozniško dovoljenje nujno potrebuje, saj z uporabo javnega prevoza tega ne more zagotoviti. Zagovornik pri tem izpostavlja, da interventni zdravnik ... lahko v 24 urah izvrši tudi do 5 posegov, kar v obdolženčevem primeru predstavlja 5 voženj z osebnim vozilom na relaciji D. - UKC in nazaj.

9Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče odreči tehtnosti pritožničinega zavzemanja za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, saj je utemeljeno sklepati, da predstavlja nadaljnja udeležba obdolženca v prometu nevarnost za življenje, zdravje in premoženje drugih udeležencev javnega prometa. Utemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nekritično presojalo okoliščine, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje in osebnost obdolženca ter posledično zmotno zaključilo, da gre za enkraten dogodek, ki predstavlja odklon v sicer urejenem življenju obdolženca, ki ga je sodišče prve stopnje ocenjevalo skozi prizmo obdolženčeve nekaznovanosti in neobravnavanosti za prekrške, predvsem pa izobrazbo in zaposlitev obdolženca. Slednje, torej izobrazba, poklic in delo, ki ga obdolženec opravlja, njegov položaj v okviru ... oddelka na UKC, je po presoji pritožbenega sodišča za obdolženca prej obremenjujoč kot pa razbremenjujoč dejavnik pri presoji potrebnosti izreka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Kot zdravnik bi se obdolženi nedvomno moral zavedati vpliva zaužitega alkohola na sposobnost vožnje osebnega vozila, pa ga očitno to ni odvrnilo od tega, da ne bi vozil motorno vozilo pod tako visoko vsebnostjo alkohola, kot izhaja iz objektivnih podatkov v spisu. Pri tem tudi ne sme ostati prezrto, da naj bi do dejanja prišlo v času, ko je bil obdolženi v 24-urni pripravljenosti, torej ko je utemeljeno pričakoval (zlasti upoštevajoč pojasnila obdolženčevega zagovornika o frekventnosti nujnih primerov in posledično obdolženčeve odzivnosti v okviru 24 urne pripravljenosti), da bo moral z vozilom opraviti pot iz D. v UKC in nazaj. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je obdolženi sam navedel, da se je vračal iz celodnevnega dela, po katerem je po njegovih lastnih navedbah zaradi utrujenosti v družbi popil dve pivi.

10Pritrditi je zato pritožbenim navedbam, da obdolžencu ne gre zaupati, da v primeru ponovne udeležbe v cestnem prometu tega ne bo ogrožal, saj je kljub temu, da je bil v 24-urni pripravljenosti kot zdravnik in kljub temu, da je z vozilom vozil tudi po avtocesti s tako visoko vsebnostjo alkohola v krvi. Iz poročila o toksikološki preiskavi je namreč razvidno, da je imel obdolženi približno 2 uri po nesreči v krvi 1,31 g alkohola na kg krvi, s čimer je skoraj 2-krat prekoračil dovoljeno količino alkohola v krvi za voznike v cestnem prometu, kakor tudi bistveno presegel mejo 1,10 g alkohola na kg krvi, ki je kot znak kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu določena v 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Pri tem ne gre prezreti, da je obdolženec z visoko stopnjo alkoholiziranosti pripeljal z avtoceste, kar izkazuje njegovo nespoštovanje cestno prometnih pravil ter njegov nekritičen odnos do varnosti ostalih udeležencev v prometu in njihovega premoženja.

11Zagovornik obdolženca s posplošenim in neeobrazloženim sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča U-I 328/2004 z dne 29. 5. 2008 ter z opozarjanjem na vlogo obdolženca kot zdravnika specialista v ... oddelku utemeljenosti pritožbenih navedb državne tožilke ne more omajati.

12Pritožbeno sodišče je po opravljeni presoji sorazmernosti ugotovilo, da je v predmetnem primeru ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sorazmeren ukrep, saj se izkazuje, da je obdolženec, upoštevajoč okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ter druge njegove osebne okoliščine, na katere utemeljeno opozarja pritožnica, predstavlja nevarnost za javni promet, zato mu je potrebno začasno odvzeti vozniško dovoljenje, ki mu ga je sicer že zasegla policija na kraju samem.

13Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženemu A. A. začasno odvzelo vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za čas trajanja postopka na prvi stopnji.