VSC Sklep I Ip 226/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika.

2Zoper ta sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodno pošiljko našel v hišnem nabiralniku 12. 6. 2020 brez kakršnegakoli predhodnega obvestila, da jo lahko sam prevzame na pošti. Tako pomembna sodna pisma se ne bi smela metati v "kaselc" na način, da se naslovnika nič ne obvesti. Zato ne drži, da je pritožba (pravilno ugovor, opomba pritožbenega sodišča) zamujena. Krivda je na pošti zaradi nepravilnega vročanja, saj zavlačujejo pošiljke tako dolgo, da so pritožbeni roku zamujeni. Te nezakonitosti pri vročanju se dogajajo od leta 1984, ko so se mu v predal metala sodna pisma po tem, ko so bili zamujeni pritožbeni roki. Dodaja, da ne ve, na kakšni podlagi ga ima upnik za dolžnika, ker upnik zanj nikoli ni nič postoril in upnika tudi ni nič potreboval. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi.

3Upnik je vložil pritožbeni odgovor, v katerem se je zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor 10. 1. 2020, kar je po izteku osemdnevnega ugovornega roka iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vsled navedenega je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrglo kot prepoznega.

6Sodišče prve stopnje je do ugotovitve o dnevu vročitve sklepa o izvršbi dolžniku prišlo na podlagi pravilno in popolno izpolnjene vročilnice, ki se nahaja v spisu. Iz vročilnice v spisu izhaja, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen po pravilih, ki veljajo za fikcijo vročitve.¹

7Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje pravilnosti izpolnitve vročilnice je na dolžniku, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da dolžnik tega bremena ni zmogel. Dolžnik v pritožbi namreč ob tem, ko v zvezi z izpodbijanim sklepom (zoper katerega se je sicer pravočasno pritožil) navaja, da mu obvestilo o pisanju ni bilo predhodno puščeno v hišnem predalčniku, zgolj posplošeno navaja, da mu poštni uslužbenec vsa sodna pisanja že od leta 1984 pušča v hišnem predalčniku brez predhodnega obvestila o prispelem pisanju, in to po tem ko so se že iztekli pritožbeni roki. Dolžnik v pritožbi tako niti ne navaja nobenih konkretnih okoliščin glede vročitve predmetnega sklepa o izvršbi niti ne predlaga nobenih dokazov, s katerimi bi podkrepil trditve o nepravilni vročitvi sklepa o izvršbi.

8Dolžnikove pritožbene trditve o nepravilnostih pri vročitvi so zato ostale na ravni zgolj pavšalno zatrjevanih kršitev, s katerimi pa ne more ovreči domneve, ki izhaja iz pravilno in popolno izpolnjene vročilnice, da je bilo dolžniku obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti, puščeno v njegovem hišnem predalčniku 17. 12. 2019.

9Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen 1. 1. 2020, ko je potekel rok 15 dni od puščenega obvestila, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, in ob pritožbeno nespornem, da je dolžnik ugovor vložil 10. 1. 2020, je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ, ker ga je dolžnik vložil po preteku ugovornega roka.

10Do preostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne bo posebej vsebinsko opredeljevalo, saj za preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Pritožbeno sodišče je na podlagi obrazloženega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ni zasledilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

¹ Fikcijo vročitve ureja ZPP v tretjem in četrtem odstavku 142. člena. V tretjem odstavku 142. člena ZPP je določeno: Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Četrti odstavek 142. člena ZPP določa: Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi ″po pooblastilu″. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.