UPRS Sodba I U 796/2019-30

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da mora tožnik na kopališču A. urediti, da bo oseba, prisotna v obratovalnem času bazenov za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje drugih ukrepov za nemoteno in varno kopanje, opravila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode in da je rok za izvršitev 30 dni po prejemu te odločbe; pod 2. točko izreka je odločil, da mora tožnik o izvršitvi pod 1. točko naloženega ukrepa obvestiti organ v roku 10 dni in za to predložiti ustrezno dokazilo; pod 3. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve naloženih ukrepov in pod 4. točko izreka je odločil, da posebni stroški niso nastali.

2V obrazložitvi navaja, da je inšpektor dne 25. 9. 2017 po uradni dolžnosti pri tožniku opravil inšpekcijski pregled in preveril usposobljenost osebe, prisotne za nudenje prve pomoči na kopališču. V času inšpekcijskega ukrepa je obratoval samo notranji del kopališča, katerega kopalna površina znaša manj kot 200 m2 in globina vode ne presega 135 cm. Ugotovljeno je bilo, da na bazenski recepciji prisotna B.B., pomočnica receptorja, nima opravljenega preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih. Navedeno je potrdila tudi direktorica C.C., ki je sicer podala izjavo, da ima prisotna receptorka zdravstveno izobrazbo in da je zato ustrezno usposobljena. Organ se sklicuje na 28. člen Zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU), na 22. člen Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Pravilnik) in na 4. člen Pravilnika o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode (Pravilnik 1). Poudarja, da v Pravilniku ni navedeno, da bi splošna zdravstvena izobrazba nadomestila predpisani preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči in da zato izjave direktorice ni mogoče upoštevati.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V mejah pritožbenih navedb opravljenega preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe je ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

4Tožnik se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Poudarja, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo in je tako usposobljena za nudenje prve pomoči, saj je morala svojo usposobljenost nudenja prve pomoči opraviti tako v sklopu svojega rednega izobraževanja, kot tudi v sklopu vseh nadaljnjih izobraževanj. Je namreč medicinska sestra in kot takšna kompetentna tako za reševanje, kot tudi za nudenje prve pomoči. Opozarja še na 64. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki določa, da zdravstveni delavci s srednjo strokovno izobrazbo opravijo tudi šestmesečno pripravništvo in po koncu pripravništva strokovni izpit, le-ta pa je sestavljen tudi iz predmeta prva pomoč v rednih in izrednih razmerah. Ob ne zgolj jezikovni, temveč tudi logični razlagi predpisa, je temelj slednjega v tem, da se zagotovi ustrezno varno okolje ob bazenu, ki bo preprečilo škodne dogodke. Poleg tega 4. člen Pravilnika o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči ne določa, da mora imeti oseba, navzoča ob bazenu, posebna znanja za reševanje iz vode, temveč določa znanje s področja nudenje prve pomoči. Iz tega izhaja, da ima medicinska sestra ustrezno znanje in je ustrezno usposobljena za nudenje prve pomoči. Poleg tega je obrazložitev prvostopenjske odločbe pomanjkljiva, saj se organ ni opredelil do navedbe direktorice, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo in da je kot taka ustrezno usposobljena. Tega tudi drugostopenjski organ ni saniral. Glede na navedeno sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku odločbo z dne 3. 10. 2017 odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in se v celoti sklicuje na odločbo z dne 2. 4. 2019. Poudarja, da je v 22. členu Pravilnika določeno, da morajo osebe, navzoče ob bazenih, opraviti preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po v 4. členu Pravilnika 1 predpisanem programu. Slednji zajema teoretični in praktični del in po uspešno opravljenem preizkusu kandidati tudi prejmejo izkaznico. Iz navedenega izhaja, da na predmetnem področju niso predvidene izjeme za posameznike z zdravstveno izobrazbo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6Tožnik v več pripravljalnih vlogah poudarja, da dejstvo, da predpisi s predmetnega področja ne predvidevajo izjem za zdravstvene delavce, ni bistveno, ker je B.B. medicinska sestra z opravljenim usposabljanjem za nudenje prve pomoči in tako usposobljena za nudenje prve pomoči ter s tem za izvajanje ukrepov, potrebnih za nemoteno in varno kopanje. Izpodbijana odločba tako ne sledi ciljem ZVU.

7Tožena stranka v več pripravljalnih vlogah poudarja, da je v 22. členu Pravilnika določeno, da morajo imeti osebe opravljeno posebno usposabljanje za nudenje prve pomoči in da je program tega usposabljanja natančno določen v 4. členu Pravilnika 1 in da te osebe po uspešno opravljenem preizkusu tudi pridobijo izkaznico.

8Tožba ni utemeljena.

9V obravnavnem primeru je predmet sodne presoje odločba zdravstvenega inšpektorja, da mora tožnik za osebo, navzočo v obratovalnem času bazena, urediti, da bo opravila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode. Ta ukrep je bil tožniku izrečen na podlagi določb 1. in 3. točke 15. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji (ZdrI) in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) v povezavi z 28. členom Zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU).

10V 28. členu ZVU, ki ureja varno obratovanje kopališča, je določeno, da mora lastnik oziroma upravljalec kopališča med obratovanjem kopališča zagotoviti bodisi navzočnost reševalcev iz vode v bazenih, kjer je to obvezno, bodisi zagotovitev oseb za opazovanje, reševanje in dajanje prve pomoči na območju kopališča ter izvajanje drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in varno kopanje (1. in 2. alineja tega člena). Na podlagi ZVU izdan Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Pravilnik) v tretjem odstavku 22. člena določa, da mora lastnik ali upravljavec kopališč, na katerih v bazenih skupna kopalna površina ne presega 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m, za katere ni predpisana prisotnost reševalca iz vode, zagotoviti v obratovalnem času bazenov prisotnost osebe za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje drugih ukrepov za nemoteno in varno kopanje, v četrtem odstavku pa določa, da mora oseba iz prejšnjega odstavka opraviti preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode. Program usposabljanja za nudenje prve pomoči je predpisan v Pravilniku o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter reševalcev iz vode (Pravilnik 1). Slednji v 4. členu določa program teoretičnega in praktičnega usposabljanja v skupnem trajanju 20 ur in v 8. členu določa, da se reševalcu iz vode, ki je opravil preizkus, izda potrdilo.

11Med strankama ni sporno, da je bila ob priliki inšpekcijskega pregleda dne 25. 9. 2017 na recepciji bazena, katerega skupna kopalna površina ne presega 200 m² in globina vode ne presega 1,35 m, prisotna B.B., sicer pomočnica receptorja, kot prisotna oseba za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje drugih ukrepov za nemoteno in varno kopanje. Sporno pa je, ali mora B.B., z zaključeno srednjo zdravstveno šolo (medicinska sestra), opraviti preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode oziroma ali njena zdravstvena izobrazba zadošča, da ji tega preizkusa ni treba opraviti.

12Iz ugotovitev upravnega postopka je razvidno, da B.B. nima opravljenega preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode. Ta ugotovitev izhaja tudi iz inšpekcijskega zapisnika, ki sta ga podpisali tako B.B., kot tudi direktorica hotela; slednja s pripombo, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo in da bodo dokazila o tem posredovali.

13Navedena odločilna okoliščina, da torej B.B. nima opravljenega preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da mora tožnik urediti tako, da bo oseba, prisotna ob bazenu za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje ukrepov za nemoteno in varno kopanje, opravila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode kot to zahteva 22. člen Pravilnika in o tem predložila ustrezno potrdilo. Le tako bo namreč poskrbljeno za varno in nemoteno kopanje, kar je temeljni namen krovnega predpisa, to je ZVU.

14Sodišče zato zavrača vse tožbene ugovore kot neutemeljene. Tako na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe o tem, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo in da je tako usposobljena za nudenje prve pomoči. Sodišče se strinja s toženo stranko, da predpisi s predmetnega področja ne predvidevajo izjem za posameznike z zdravstveno izobrazbo. Kolikor je B.B. menila, da ji zaradi zdravstvene izobrazbe ni treba opravljati preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči, predpisanega v četrtem odstavku 22. člena Pravilnika, bi morala o tem pri pristojnem organu zahtevati izdajo ustrezne listine, česar pa (očitno) ni storila. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na 64. člen ZZDej, da se po koncu pripravništva zdravstvenega delavca opravlja tudi strokovni izpit. Glede tožbene navedbe, da se prvostopenjski organ ni opredelil do tega, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo in da je kot taka ustrezno usposobljena in da tega tudi drugostopenjski organ ni saniral, sodišče pojasnjuje, da je prvostopenjski organ v svoji odločbi pojasnil, da izjava direktorice, da ima B.B. zdravstveno izobrazbo, glede na to, da nima tudi dokazila o opravljenem preizkusu usposobljenosti nudenja prve pomoči, ne more biti upoštevna; drugostopenjski organ pa je dodatno pravilno pojasnil, da predpisi s predmetnega področja ne določajo, da bi splošna zdravstvena izobrazba nadomestila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, s čemer je po mnenju sodišča v zadostni meri pojasnjeno glede izobrazbe B.B. in s tem v zvezi glede njene usposobljenosti.

15Ker je glede na navedeno odločitev upravnih organov pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji senata (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), ker so bili vsi relevantni dokazi izvedeni in pravilno presojeni v postopku izdaje izpodbijanega akta, tožnik pa tudi ni predlagal oprave glavne obravnave.

16Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.