UPRS Sodba I U 1426/2019-10

I. Tožbi se ugodi, sklep Predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 466/2016 z dne 4. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da tožnici za nudenje pravne pomoči upravičenki do brezplačne pravne pomoči pripadajo stroški zastopanja v znesku 3.953,13 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 466/2016 z dne 2. 12. 2016 določena za izvajanje pravne pomoči v zadevi P 2089/2016, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Toženka je tožnici, ob upoštevanju 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), priznala naslednje stroške: 1000 točk za prvo pripravljalno vlogo dne 14. 2. 2018 in ne priglašenih 2000 točk, 25 točk za vlogo sodišču in ne priglašenih 50 točk, 750 točk za drugo pripravljalno vlogo dne 23. 3. 2018 in ne priglašenih 1500 točk, 500 točk za tretjo pripravljalno vlogo dne 11. 9. 2018 in ne priglašenih 1000 točk, 1000 točk za prvi narok in ne priglašenih 2000 točk, 3x500 točk za nadaljnje pripravljalne vloge in ne priglašenih 3x1000 točk, 500 točk za narok dne 27. 2. 2019 in ne priglašenih 1000 točk, 25 točk za urnino in ne priglašenih 50 točk in 63 točk za materialne izdatke, kar, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v znesku 0,459 EUR, skupno znese 2.461,62 EUR. Toženka je tožnici priznala tudi 1250 točk za pritožbo dne 20. 5. 2019 in ne priglašenih 2500 točk, 25 točk za predlog z dne 13. 6. 2019 in ne priglašenih 50 točk ter 22,75 točk za materialne izdatke, kar, ob upoštevanju nove vrednosti odvetniške točke v znesku 0,60 EUR, saj je bilo dejanje opravljeno po 6. 4. 2019, skupno znaša 778,65 EUR. Toženka tožnici ni priznala priglašenih 1970 točk za procesna dejanja po 39. členu Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj so navedena opravila že zajeta v sestavi prve in druge pripravljalne vloge in navedenih opravil ni bilo moč šteti kot samostojnih opravil. Skupaj stroški ob upoštevanju 22% DDV v znesku 712,86 EUR znašajo 3.953,13 EUR.

2Tožnica v tožbi navaja, da je bila določena za izvajanje BPP pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila 20.000.000,00 EUR. V času med 18. 10. 2017 in 13. 6. 2019 je opravila vrsto odvetniških storitev oz. dejanj, del priglašenih odvetniških stroškov po posameznih postavkah pa je bil zavrnjen neutemeljeno. Toženka je z izpodbijanim sklepom priznala sestavo pripravljalne vloge in prošnje sodišču, obe z dne 14. 2. 2018, pripravljalne vloge z dne 23. 3. 2018, pripravljalne vloge z dne 11. 9. 2018, stroške zastopanja na poravnalnem in prvem naroku dne 1. 10. 2018, sestavo pripravljalne vloge z dne 16. 10. 2018, pripravljalne vloge z dne 29. 1. 2019 in pripravljalne vloge z dne 11. 2. 2019, stroške zastopanja na naroku dne 27. 2. 2019 in urnino za ta dan, pravilno v zgolj polovični višini priglašenih točk, vendar pa je za navedene postavke toženka neutemeljeno uporabila vrednost odvetniške točke 0,459 EUR. Izpodbijani sklep je bil namreč izdan 4. 7. 2019, izplačilo pa bo izvedeno po izvršljivosti sklepa. Dne 5. 4. 2019 je bila v Uradnem listu RS objavljena nova vrednost točke po OT, ki je začela veljati dne 6. 4. 2019. Iz pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 11. 6. 2019 izhaja, da se stroški obračunajo po vrednosti točke v času plačila, ne glede na to, kdaj se je postopek začel, nazadnje pa tudi iz drugega odstavka 12. člena OT izhaja, da je stranka dolžna plačati odvetniške storitve po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Pravdni stroški, ki bi jih morala toženka priznati tožnici, in sicer za priznane storitve opravljene pred 6. 4. 2019, tako znašajo 3.925,72 EUR. Je pa toženka pravilno za storitve opravljene po 6. 4. 2019 (za sestavo pritožbe z dne 20. 5. 2019 in sestavo prošnje za oprostitev plačila sodne takse) upoštevala vrednost odvetniške točke 0,60 EUR. V nadaljevanju tožnica pojasnjuje, da toženka o postavki e-komunikacija - poročila stranki, kratki dopisi in obvestila sploh ni odločila, saj se v izpodbijanem sklepu o tej postavki v ničemer ne izjasni. Postavke poročilo stranki in poziv stranki z dne 18. 10. 2017 in 3. 11. 2017, posvet in telefonska komunikacija s stranko, pregled dokumentacije, sestava pravnega mnenja in prošnja sodišču z dne 17. 11. 2017, ponovno vabilo na sestanek in ponovna prošnja sodišču z dne 13. 12. 2017, poročilo stranki in poziv stranki z dne 30. 1. 2018, pregled dokumentacije, pa je toženka v celoti zavrnila. Pri tem tožnica pojasnjuje, da med strankama ni sporno, da je tožnica vsa priglašena opravila dejansko opravila, sporno je, ali je upravičena do plačila za opravljene odvetniške storitve iz tar. št. 39 OT. Poročilo stranki in poziv stranki predstavlja samostojno opravilo po prejemu odločbe BPP, s katero je bila tožnica določena za izvajanje BPP, zato ji pripada plačilo po tar. št. 39.2 in 39.3 OT. Posvet in telefonska komunikacija s stranko, pregled dokumentacije in sestava pravnega mnenja so bila nujna začetna samostojna opravila pred izvedbo kakršnegakoli (vsebinskega) dejanja v samem pravdnem postopku, zato tožnici pripada plačilo po tar. št. 39.1.1., 39.2. in 39.1.3. Iz istih razlogov so utemeljene tudi postavke ponovno vabilo na sestanek ter poročilo stranki in poziv stranki ter pregled dokumentacije. Toženka je neutemeljeno zavrnila plačilo po postavkah prošnja sodišču z dne 17. 11. 2017 in ponovna prošnja sodišču z dne 13. 12. 2017, hkrati pa priznala po vsebini in po namenu povsem enako postavko prošnja sodišču z dne 14. 2. 2018, s čimer je prišla sama s seboj v nasprotje. Toženka je pri svoji odločitvi spregledala, da je bilo prosilki A.A. z odločbo BPP priznano tudi pravno svetovanje in ne samo zastopanje v postopku pred sodiščem, vsa zavrnjena oz. nepriznana opravljena dejanja priglašena po tar. št. 39 OT pa so bila ravno pravno svetovanje ali dejanja opravljena v zvezi s pravnim svetovanjem. Tožnica je upravičena do plačila vseh priglašenih postavk, saj gre za samostojna opravila oz. samostojne storitve, kar izhaja iz obvezne razlage prve alineje 1. točke tar. št. 39 OT št. UO-9.2.2016-2 z dne 9. 2. 2016 in iz pojasnila k 2. točki tar. št. 39 OT št. UO-28.9.2017-1p z dne 28. 9. 2017. Tudi sodna praksa se je že postavila na stališče, da so opravila iz tar. št. 39 OT samostojna opravila. Toženka bi tako morala tožnici priznati še plačilo 1520,05 točk iz naslova opravljenih samostojnih storitev iz tar. št. 39 OT, kar ob upoštevanju vrednosti 0,60 EUR/točko znaša 912,03 EUR, z upoštevanjem 22% DDV pa 1.112,68 EUR. Ker so bili tožnici z izpodbijanim sklepom priznani stroški zastopanja ter izplačilo v višini 3.953,13 EUR, morali pa bi biti v višini 5.987,93 EUR, je tako upravičena do plačila dodatnih 2.034,80 EUR. Toženka pa je dolžna plačati tudi stroške postopka.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

4Stranka z interesom, upravičenka do BPP A.A., na tožbo ni podala odgovora.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo toženke Bpp 466/2016 z dne 2. 12. 2016 določena za zastopanje A.A. v zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 2089/2016. Prav tako ni sporno, da je tožnica opravila odobrene storitve BPP in pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve, toženka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožnici odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na 17. člena ZOdv. V zadevi je sporna zavrnitev priglašenih nagrad za sestavo poročil in pozivov stranki, nagrade za posvete s stranko, nagrade za pregled dokumentacije, nagrade za kratke dopise in prošnje sodišču, ter neobrazložitev zavrnitve nagrade za e-komunikacijo s stranko, sporno pa je tudi vprašanje, katero vrednost odvetniške točke uporabiti.

7Na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, in v obsegu dodeljene BPP. Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči in ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora, med drugim, vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

8V obravnavani zadevi je med strankama najprej sporna odločitev, ki se nanaša na zavrnitev povrnitve stroškov za opravila, priglašena po tar. št. 39 OT. Toženka je priglašene stroške zavrnila iz razloga, ker so navedena opravila že zajeta v sestavi prve in druge pripravljalne vloge in jih zato ni mogoče šteti kot samostojna opravila, s čimer se tožnica ne strinja. V zvezi s sporno odločitvijo o nepriznanju nagrade za „posvete s stranko, poročila in pozive stranki, za študij spisa in dokumentacije ter kratke dopise in obvestila sodišču“ sodišče ugotavlja, da tožbenih ugovorov o potrebnosti teh odvetniških storitev in tudi očitane nepravilnosti uporabe tar. št. 39 OT ne more preizkusiti, saj toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja dejstev oziroma okoliščin, ki bi utemeljevala stališče toženke, da navedena opravila ne predstavljajo opravil, ki bi se lahko točkovala po tar. št. 39 OT. Okoliščine, ki bi izkazovale takšno ugotovitev, tudi ne izhajajo iz upravnega spisa obravnavane zadeve. Po mnenju sodišča bi se toženka v izpodbijanem aktu do navedenega morala opredeliti, še posebej zato, ker te odvetniške storitve lahko pomenijo samostojno storitev, na kar pravilno opozarja tudi tožnica. Ob tem tudi ne gre spregledati, da se je BPP glasila ne le na zastopanje v postopku pred sodiščem, ampak tudi na pravno svetovanje, kar bi prav tako lahko obsegalo kritje tovrstnih priglašenih odvetniških storitev kot samostojnih storitev. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožnice, da toženka o postavki „e-komunikacija - poročila stranki, kratki dopisi in obvestila“ ni odločila in ni navedla razlogov za zavrnitev povrnitve teh stroškov, zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

9V zvezi z vrednostjo odvetniške točke sodišče ugotavlja, da je toženka uporabila novo vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) le za storitve, ki so bile opravljene po dnevu, ko je začela veljati nova vrednost točke. Prav ima po presoji sodišča tožnica, da podlage za tako stališče ne daje niti OT niti kakšen drug predpis. Dne 6. 4. 2019 je bila spremenjena vrednost odvetniške točke in znaša 0,60 EUR. Upoštevaje drugi odstavek 12. člena OT je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Iz citirane materialnopravne določbe dovolj jasno izhaja razlaga, da se pri obračunu stroškov upošteva število točk, kot jih je določala OT v času, ko je bila storitev (delo) opravljena, ter tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo. V obravnavani zadevi se število točk za posamezne storitve ni spreminjalo. Ker je toženka odločitev o stroških sprejela dne 4. 7. 2019, ko je že veljala vrednost točke 0,60 EUR, je bila dolžna upoštevati to vrednost tako za storitve opravljene pred 6. 4. 2019 kot tudi za storitve opravljene po 6. 4. 2019.

10Glede na zgoraj navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ponovno odloči skladno s pravnim mnenjem te sodbe.

11Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

12Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.