VSK Sodba Cpg 135/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 838,96 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 53.306,04 EUR s pp, poleg tega pa je tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15 dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 2.564,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svoji pooblaščenki pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ter toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov sodnega postopka. V pritožbi opozarja, da bi sodišče moralo v zvezi z vsebino spornih pogodb zaslišati pričo D. A., ki je bil vseskozi prisoten pri sklepanju vseh medsebojno povezanih pogodb. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, ampak je dokaz zavrnilo, ker je menilo, da je relevantno dejansko stanje že dovolj razjasnjeno na podlagi predloženih listin. Sodišče prve stopnje je pri interpretaciji spornih pogodb uporabilo le jezikovno razlago kupne pogodbe in pogodbe o lizingu s splošnimi pogoji. To razlago je uporabilo preuranjeno, saj predhodno ni razjasnilo dejanskega stanja v zvezi s sklenitvijo Kupne pogodbe. V tej zvezi ni zaslišalo predlagane priče D. A. in direktorja tožene stranke. Kupna pogodba in pogodba o lizingu sta bili sklenjeni isti dan. Pravica odpovedi pogodbe zaradi neplačevanja je samo ena izmed opcij prenehanja lizing pogodbe. V 6. členu Kupne pogodbe je bilo navedeno, da je treba upoštevati tudi druge pogodbene razloge. V tej zvezi pritožba opozarja na določbo 21. člena Pogodbe o lizingu. Pritožba opozarja, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Prav tako sodišče Kupne pogodbe ni presojalo glede na določbe 83. člena OZ.

3Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala obširen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki 21.4.2015 sklenili Kupno pogodbo z obveznostjo povratnega odkupa (v nadaljevanju Kupna pogodba), s katero se je tožena stranka (ki je v pogodbi nastopala v vlogi prodajalca stvari) zavezala, da bo v primeru, da bo tožeča stranka (ki je v pogodbi nastopala v vlogi kupca stvari) uporabila pogodbeno pravico odpovedi pogodbe o lizingu zaradi neplačevanja ali iz drugih pogodbenih razlogov, na kupčev prvi pismeni poziv odkupila predmet pogodbe s plačilom odkupne cene (prvi odstavek 6. člena Kupne pogodbe). Tako zapisana pogodbena vsebina je jasna in nedvoumna: obveznost povratnega odkupa predmeta kupne pogodbe nastopi takrat, ko tožeča stranka kot dajalka predmeta lizinga (ki je enak predmetu kupne pogodbe) z enostransko izjavo volje predčasno odpove¹ lizing pogodbo iz razloga, ker jemalec lizinga krši svoje pogodbene obveznosti (neplačevanje ali drugi pogodbeni razlogi). Pogodbeni stranki kupne pogodbe sta dogovorili obveznost povratnega odkupa le v primeru, če lizing pogodba predčasno preneha, ker je lizingodajalec izkoristil svojo pogodbeno enostransko oblikovalno upravičenje do odpovedi lizing razmerja zaradi kršitve pogodbenih obveznosti s strani jemalca lizinga. Obveznost povratnega odkupa v drugih primerih predčasnega prenehanja lizing pogodbe pogodbeni stranki kupne pogodbe nista dogovorili.

7V 14. in 15. členu Pogodbe o finančnem lizingu premične opreme z dne 21.4.2015 (v nadaljevanju lizing pogodba), ki jo je tožeča stranka sklenila z jemalcem predmeta lizinga takoj zatem, ko je od tožene stranke na podlagi Kupne pogodbe odkupila isti predmet, je pogodbeno dogovorjeno, da lahko jemalec lizinga odstopi od lizing pogodbe, če jemalec lizinga kljub pisnemu opominu huje krši svoje pogodbene obveznosti, zlasti če zamuja s plačilom svoje obveznosti, ne uporablja predmeta lizinga v skladu z namenom rabe ali v skladu s pogodbo, ne vzdržuje predmeta lizinga tako, da je primeren za normalno rabo in obstaja nevarnost škode za lizingodajalca in v vseh drugih primerih navedenih v Splošnih pogojih (priloga A8). Ti primeri so v Splošnih pogojih natančno opredeljeni v 33. členu. Po drugi strani pa je v 18. členu Splošnih pogojev (v zvezi z 21. členom lizing pogodbe) predvideno takojšnje predčasno prenehanje lizing pogodbe v primeru stečaja lizingojemalca ali njegovega prenehanja kot pravne osebe. Če se uresniči to dejstvo, lizing pogodba avtomatično (brez kakršnih koli formalnosti) predčasno preneha. V primeru takšnega predčasnega prenehanja lizing razmerja pa je več kot očitno, da pogodbeni stranki Kupne pogodbe nista predvideli obveznosti povratnega odkupa. Ta obveznost je namreč pogodbeno dogovorjena zgolj v primerih, ko pride do predčasnega prenehanja lizing pogodbe po enostransko izraženi volji lizingodajalca (odstop od pogodbe oz. odpoved pogodbe brez odpovednega roka) iz razloga hujših kršitev pogodbenih obveznosti s strani jemalca lizinga.

8Opcijsko upravičenje povratnega odkupa po 6. členu Kupne pogodbe tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dogovorjeno za primere avtomatične razveze oz. razveljavitve lizing pogodbe, kar je jasno razvidno iz omenjenih pogodbenih določil. Omenjena določila niso sporna, temveč so povsem jasna in nedvoumna, zato jih je treba razlagati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ). Takšne jasne jezikovne razlage omenjenih pogodbenih določil ni mogoče prestopiti, zato nikakor ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje jezikovno razlago uporabilo preuranjeno. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena in 83. člena OZ, kar po drugi strani tudi pomeni, da je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče D. A. in direktorja tožene stranke. Omenjene pogodbe so bile sklenjene v pisni obliki, omenjene določbe v povezavi z obveznostjo povratnega odkupa pa so v teh zapisih povsem jasne in nedvoumne, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo nobene podlage (upoštevaje konkretno trditveno gradivo) za kakršno koli dodatno ugotavljanje volj pravdnih strank ob sklepanju pogodbenih aktov. Jasno in nedvoumno zapisana vsebina pisnih pogodb v konkretnem primeru se je zato pravilno ugotavljala le na podlagi listinskega dokaznega gradiva.

9Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v znesku 838,96 EUR (1.125 odvetniških točk za odgovor na pritožbo, 21,12 odvetniških točk za materialne pavšalne stroške in 22 % DDV).

¹ Gre za odstop od pogodbe, to je odpoved brez odpovednega roka.