VSRS Sklep I R 171/2020
ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.171.2020Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Tožnikove navedbe o preteklem krivičnem, pristranskem oziroma protizakonitem odločanju pristojnega pritožbenega sodišča so povsem pavšalne narave in zaradi dokazne nepodprtosti pomenijo zgolj njegovo subjektivno doživljanje spora. Predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato ne morejo utemeljevati.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka
1Med strankama je bil pred Okrajnim sodiščem v Domžalah v teku pravdni postopek zaradi odstranitve škodne nevarnosti. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 5. 12. 2017, pravnomočno 18. 2. 2018, zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnik je v navedeni zadevi nato 25. 4. 2018 predlagal obnovo postopka in 4. 10. 2018 še razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe P 71/2008 z dne 5. 12. 2017. Njegova predloga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom P 71/2008 z dne 22. 6. 2020.
2Tožnik je v pritožbi zoper navedeni sklep trdil, da je sodišče zmotno oziroma fiktivno ugotovilo dejansko stanje in posledično protizakonito zavrnilo njegov predlog za obnovo postopka. Hkrati je predlagal, naj zaradi dolgoletnega krivičnega, pristranskega in protizakonitega odločanja Višjega sodišča v Ljubljani o pritožbi odloči drugo pritožbeno sodišče.
Odločitev o predlogu
3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Tožnikove navedbe o preteklem krivičnem, pristranskem oziroma protizakonitem odločanju pristojnega pritožbenega sodišča so povsem pavšalne narave in zaradi dokazne nepodprtosti pomenijo zgolj njegovo subjektivno doživljanje spora. Predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato ne morejo utemeljevati. Nezakonitost oziroma krivičnost posamičnih odločitev mora tožnik uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi, ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti, ki bi prišel v poštev le v primeru izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bil pri vseh sodnikih pristojnega sodišča vtis o nepristranskosti sojenja lahko ogrožen.
4Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
5Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 1. 2021Nazaj na vrh ↑