VSL Sklep II Kp 25467/2016

Pritožbi zagovornice A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ks 25467/2016 z dne 26. 4. 2018, pravnomočen 13. 6. 2018 A. A. podaljša in se še nadalje izvaja v Univerzitetnem kliničnem centru ..., Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo.

Prvostopenjsko sodišče je predlog A. A. za nadomestitev izrečenega varnostnega ukrepa z varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zavrnilo kot neutemeljen.

Odločilo je tudi o plačilu stroškov kazenskega postopka in A. A. na podlagi določil četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sklep se je pritožila zagovornica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov; pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in nadomesti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

3Pritožba zagovornice A. A. je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 5. točke prvega odstavka 372. člena kršen kazenski zakon v škodo A. A.

5Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 70.a člena KZ-1 je Okrožno sodišče v Ljubljani A. A. izreklo (s sklepom) ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. členu KZ-1 v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Bistveno zmanjšana prištevnost storilca namreč ne izključuje njegove krivde, jo le zmanjšuje.

6Citirani varnostni ukrep lahko sodišče izreče storilcu (s sodbo), ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven poleg kazni. V takšnem primeru ima izrečeni varnostni ukrep akcesorno naravo. Takšen storilec je bil namreč v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Če je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izrečen poleg kazni, se storilca najprej napoti na zdravljenje.¹ Če je čas zdravljenja enako dolg kot izrečena kazen zapora, se obsojenca po izvršenem zdravljenju odpusti na prostost. Če pa je čas zdravljenja v zavodu krajši od izrečene zaporne kazni, se obsojenec po zdravljenju lahko napoti na prestajanje preostanka zaporne kazni ali se ga pogojno izpusti.

7Ker je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo kazenski zakon po 5. točki prvega odstavka 372. člena ZKP glede podaljšanja varnostnega ukrepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, v skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri ponovni odločitvi bo prvostopenjsko sodišče moralo presoditi, ali so podani zakonski pogoji za podaljšanje varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1. V nasprotnem primeru pa bo moralo izvrševanje citiranega varnostnega ukrepa ustaviti.

¹ L. Bavcon, A. Šelih in drugi, Kazensko pravo, Splošni del, VI. izdaja, Ur. l. RS, 2014, str. 273-274 in 439.