VSM Sodba in sklep I Cpg 54/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi:

- v I. točki izreka v delu glede zahtevka na plačilo 6.131,30 EUR (poznejša dela) in 21.874,10 EUR (dela zaradi spremenjenih pogojev), oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 11. 12. 2014 dalje do plačila, in

- v odločitvi o stroških postopka v I. in II. točki izreka,

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje tožeči stranki plačati znesek 24.188,06 EUR (iz naslova del, opravljenih zaradi spremenjene tehnične dokumentacije) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 dalje do plačila.

III. V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu oz. nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) od tožene stranke (v nadaljevanju: toženke) zahteva plačilo zneska 280.750,08 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 dalje do plačila in povračilo stroškov tega postopka (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 8.361,64 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper odločitev se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov¹. Prvenstveno izpostavlja, da toženka ni pravočasno konkretizirano prerekala posameznih vtoževanih postavk, glede katerih je tožnica podala specificirano trditveno in dokazno podlago, ki je uspešno prestala tudi strokovni preizkus s strani postavljenega izvedenca. Nadalje graja bistveno kršitev določb postopka, ker s strani sodišča prve stopnje ni prejela prepisa zvočnega snemanja izpovedb strank in prič, zaslišanih na naroku za glavno obravnavo 6. 6. 2017. Izhajajoč iz presoje sodišča prve stopnje, da za pogodbeno razmerje med strankama velja dogovorjena cenovna klavzula „ključ v roke“, pritožba podaja materialnopravna upravičenja izvajalca del do dodatnih plačil za dodatna dela. Glede dodatnih del iz naslova spremenjene projektne dokumentacije izpostavlja, da je (tudi) v tej zvezi podala ustrezno trditveno podlago, ki ji je sledil tudi izvedenec in ugotovil, da je tožnica po tej podlagi opravila dela v vrednosti 24.188,06 EUR. Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo ta del zahtevka so nejasni, v medsebojnem nasprotju in v nasprotju z vsebino izvedenskega dela, kar pritožba vse podrobno argumentira. Glede del, izvedenih zaradi spremenjenih okoliščin oz. pogojev dela, katera je izvedenec ugotovil v vrednosti 21.874,10 EUR, pritožba sodišču prve stopnje očita pomanjkanje vsakršne obrazložitve k zavrnitvi tega dela zahtevka v izpodbijani sodbi in izrecno graja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede (nujnih) nepredvidenih del pritožba povzema, da je izvedenec ugotovil izvedbo nepredvidenih del v vrednosti 46.680,62 EUR, pri čemer pa meni, da je šlo za nujna dela v smislu drugega odstavka 19. uzance Posebnih gradbenih uzanc (v nadaljevanju: PGU), kar naj bi bilo moč razbrati tudi iz izvedenskega dela. Če pa je že šteti, da se je izvedenec opredelil, da ta dela niso bila nujna, je v tej zvezi izostala njegova obrazložitev, zakaj je temu tako. V zvezi z dodatnimi (poznejšimi deli) v vrednosti 6.131,30 EUR pritožnica meni, da je sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe očitno pomotno in protispisno zapisalo, da naj bi izvedenec ugotovil, da so bila ta dela s strani toženke že plačana, saj iz sedme strani prve dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 31. 1. 2018 izhaja, da so bila ta dela izvedena. Glede presežnih (več) del v vrednosti 191.332,22 EUR pritožba izpostavlja, da je tožnica morala ta dela izvesti iz razlogov na strani investitorja (in projektanta), zaradi česar je prišlo do bistvenega razkoraka med pogodbeno predvidenimi količinami in dejansko izvedenimi količinami. Po oceni pritožbe gre za prevelika odstopanja, da bi jih bilo mogoče obravnavati v okviru cenovne klavzule „ključ v roke“. V tej zvezi še meni, da na izvajalca v konkretnem primeru ni mogoče prevaliti vseh tveganj glede več del, ker je vse parametre za oblikovanje ponudbene cene določila toženka kot investitor in javni naročnik. Toženki v situaciji, ko je prišlo do zlorabe cenovne klavzule „ključ v roke“, ni mogoče nuditi sodnega varstva. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. jo podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3V odgovoru na pritožbo toženka pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene in kot pravilnim ter zadostnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6V obravnavanem gospodarskem sporu tožnica od toženke zahteva plačilo v zvezi z deli, izvedenimi v zvezi z med strankama dne 29. 7. 2013 sklenjeno Pogodbo št. 432-06/2013 (v nadaljevanju: Pogodba)², pri čemer gre za dela, ki niso bila vključena v pogodbeno dogovorjen obseg in ceno del. Toženka je tožbenemu zahtevku nasprotovala že po samem temelju v bistvenem iz razloga, ker je bila med pogodbenima strankama dogovorjena klavzula „ključ v roke“ oz. fiksnost cene.

7Za odločitev v zadevi je bistvenega pomena materialnopravna opredelitev glede narave Pogodbe oz. pogodbenega dogovora glede cene oz. vrednosti in načina obračunavanja izvedenih del. Kot izhaja iz razlogov iz 11. vključno 17. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje kljub določenim navidez nasprotujočim si zapisom v razpisni dokumentaciji in Pogodbi presodilo, da sta pravdni stranki sklenili gradbeno pogodbo s klavzulo „ključ v roke“. Z navedenim soglaša tudi sodišče druge stopnje, tej presoji pa ne nasprotuje niti pritožba. Vsebino te cenovne klavzule opredeljujeta 659. člen Obligacijskega zakonika³ in 34. uzanca PGU⁴.

K neutemeljenemu delu pritožbe:

8Ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko tožnici ni vročilo prepisa zvočnega snemanja izpovedb strank in prič, zaslišanih na naroku za glavno obravnavo 6. 6. 2017. Čeprav iz podatkov spisa res ni razvidno, da bi pravdni stranki prejeli izvod prepisa navedenega zvočnega snemanja, navedeno samo po sebi še ne pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka. Zato, da bi lahko navedena nepravilnost postala relevantna, bi morala pritožnica konkretizirano pojasniti oz. zatrjevati, kako je to dejstvo (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe⁵, oziroma, da ji je bila (in zakaj) odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem⁶. Pritožba razen golega dejstva, da tožnica prepisa ni prejela, v tej zvezi ne vsebuje ničesar drugega.

K pritožbenim navedbam glede zavrnitve zahtevka iz naslova nepredvidenih del:

9Kot je razvidno iz 19. točke obrazložitve izpodbijane sodbe (in kar povzema tudi pritožba) je v postopku imenovani izvedenec gradbene stroke mag. S.B. ugotovil izvedbo nepredvidenih del v vrednosti 46.680,62 EUR (brez DDV). Ker je izvedenec ob tem ugotovil, da „glede na opis izvedenih del dodatnih del ni razvidnih nujnih nepredvidenih del“, je sodišče prve stopnje ta del zahtevka utemeljeno zavrnilo z obrazložitvijo, da so ta zaradi učinkovanja klavzule „ključ v roke“ vključena v pogodbeno dogovorjeno ceno.

10Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je iz vsebine izvedenskega mnenja mogoče zaključiti, da so bila ugotovljena nepredvidena dela nujna v smislu drugega odstavka 19. uzance PGU⁷. Izvedenec je mnenje izdelal v dveh smereh: obračun po enoti mere in obračun na ključ, pri čemer je presojo v tej zvezi prepustil sodišču. Po metodi obračun na ključ je pri nepredvidenih delih jasno zapisal, da ni razvidnih nujnih nepredvidenih del. Prav tako ne drži, da svojega stališča izvedenec sploh ni pojasnil, saj je iz izvedenskega mnenja z dopolnitvami razvidno, da je izvedenec izhajal iz opredelitve nujnih del po drugem odstavku 19. člena PGU, nato pa se je za vsako od postavk izvedenih del posebej opredelil, da ne gre za nujna nepredvidena dela (v smislu navedene določbe). Glede na izid dokaznega postopka tako tožnica ni uspela dokazati, da je šlo za nujna nepredvidena dela, saj iz nobenega dokaza ni razvidno, da je šlo za dela, ki so bila „nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode“. Zgolj pritožbeno sklicevanje oz. zatrjevanje teh okoliščin iz citiranega določila pa v tej smeri ne zadošča oz. ne uspe omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju. V tej zvezi sodišče druge stopnje še izpostavlja, kar je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisalo tudi sodišče prve stopnje, da se tožnica do zadnje (četrte) dopolnitve izvedenskega mnenja sploh ni opredelila, prav tako pa ni predlagala imenovanja novega izvedenca, zaradi česar je šteti, da se je tožnica s podanim izvedenskim mnenjem strinjala. Iz tega razloga so sedanje pritožbene vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje tudi prepozne.

K pritožbenim navedbam glede zavrnitve zahtevka iz naslova presežnih (več) del:

11Bistvo pritožbenih navedb v tej zvezi je v tem, da naj bi ugotovljena vrednost presežnih del (191.332,22 EUR) predstavljala takšen bistveni razkorak med pogodbeno predvidenimi in dejansko izvedenimi količinami, da ga ni mogoče podrediti cenovni klavzuli „ključ v roke“, pri čemer naj bi bili razlogi za to na strani investitorja (in projektanta).

12S takšnimi navedbami pritožba ne more biti uspešna. Primarno velikost „razkoraka“ med pogodbeno predvidenim obsegom (in vrednostjo) del in dejansko izvedenim obsegom (vrednostjo) del pri presoji upravičenosti do plačila izvajalca, ki se je zavezal dela opraviti po klavzuli „ključ v roke“, ne predstavlja pravno relevantne okoliščine. Iz že citirane določbe drugega odstavka 659. člena OZ jasno izhaja, da dogovorjena cena vsebuje vrednost vseh presežnih del. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi bili razlogi za razkorak na strani investitorja oz. projektanta zaradi neustrezne projektne dokumentacije. Vprašanje neustreznosti projektne (tehnične) dokumentacije in razlogov njeno neustreznost, z izjemo vprašanja njenih sprememb, v dokaznem postopku ni bilo poseben predmet dokaznega postopka. Dela, ki so bila opravljena zaradi spremenjene projektne (tehnične) dokumentacije, pa so predmet druge vtoževane postavke in jih sodišče glede na ugotovljen dejanski stan zadeve niti ne more obravnavati v kontekstu presežnih del.

13V tej zvezi pritožba omenja še tožnici nastajajočo premoženjsko škodo (zaradi klavzule ključ v roke) in zlorabo cenovne klavzule „ključ v roke“, kar pa glede na zastavljen dejanski in pravni okvir zadeve (kot izhaja iz pravočasne konkretizirane trditvene podlage) ni bilo predmet obravnave v tem gospodarskem sporu.

14Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo v doslej obravnavanem obsegu kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo⁸.

K utemeljenemu delu pritožbe:

Glede zahtevka iz naslova spremembe cen zaradi spremenjenih okoliščin in iz naslova dodatnih poznejših del:

15Kot je razvidno iz 19. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz ugotovitev izvedenca izhaja, da so bila poznejša dela v višini 6.131,30 EUR plačana.

16Pritrditi je pritožbi, da izvedensko mnenje ne daje podlage za tak zaključek sodišča prve stopnje, pri čemer tudi sicer izvedba tega dokaza ni bila namenjena ugotavljanju tega dejstva. Izvedenec je sicer v osnovnem izdelanem izvedenskem mnenju na vprašanje „ali je tožnica na projektu opravila poznejša dela v znesku 6.131,30 EUR“ res odgovoril, da je glede na pridobljene podatke na ogledu tožnica dobila plačana vsa izvedena poznejša dela na osnovi posebnega naročila, tako da zapis sodišča prve stopnje sam po sebi ni protispisen. Vendar je sodišče spregledalo, da je že v prvi dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenec na pripombo tožnice, da ne drži, da je dobila dela plačana, podal sledeče pojasnilo: „Podan odgovor izhaja iz podatkov pridobljenih na ogledu in sicer je na terenskem ogledu dne 28. 8. 2017 bilo izpostavljeno, da med tožečima se strankama v postopku ni sporna izvedba obračunanih del, saj naj bi bila vsa v resnici tudi izvedena. Poznejša dela v znesku 6.131,30 EUR naj bi bila torej izvedena.“

17Glede na pravkar navedeno je torej jasno, da izvedensko mnenje ni noben dokaz o (ne)plačilu zneska 6.131,30 EUR, temveč zgolj o tem, da so bila poznejša dela v tej vrednosti opravljena. Ker dejstva plačila tega zneska sodišče prve stopnje ne utemelji z ničemer drugim, izpodbijana sodba nima ustreznih razlogov o tem pravno odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

18Ta kršitev pa je podana tudi glede zavrnitve dela zahtevka iz naslova vrednosti del, opravljenih zaradi spremenjenih okoliščin oz. pogojev dela. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje primarno sicer zapisalo, da je izvedenec ugotovil, da je tožnica zaradi spremenjenih pogojev dela izvedla dodatna dela v višini 21.874,10 EUR, v nadaljevanju obrazložitve pa izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o (ne)utemeljenosti tega dela zahtevka, ki je bil v izreku sicer zavrnjen. Podan je torej izostanek vsakršnih razlogov o pravno odločilnih dejstvih in s tem že omenjena bistvena kršitev določb postopka.

19Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (ki se nanaša na plačilo zneskov 6.131,30 EUR in 21.874,10 EUR, oboje s pripadki) in odločitvi o stroških postopka (ta je odvisna od končne odločitve o glavni stvari) razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ocenilo je namreč, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti, saj bi s tem na pritožbeni stopnji prvič ugotavljalo določena pravno relevantna dejstva in v tej zvezi opravilo materialnopravno presojo, s tem pa bi pravdnim strankam odvzelo pravico do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen Ustave RS).

Glede zahtevka iz naslova dodatnih del zaradi spremenjene projektne (tehnične) dokumentacije:

20Kot izhaja iz 19. in 20. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje primarno sicer povzelo ugotovitev izvedenca, da je tožnica zaradi spremenjene tehnične dokumentacije opravila dela v višini 24.188,06 EUR, tožbeni zahtevek iz tega naslova pa nato kljub temu zavrnilo iz razloga, ker naj tožnica ne bi izkazala, da je do spremembe dokumentacije sploh prišlo, navedenega dejstva pa naj ne bi pojasnil niti postavljeni izvedenec. K temu je sodišče prve stopnje še dodalo, da tožnica v okviru podane trditvene podlage (kljub opozarjanju toženke) sploh ni navedla, v čem oz. kako naj bi se dokumentacija spremenila.

21Pritožba utemeljeno izpostavlja, da navedena presoja sodišče prve stopnje temelji na zmotni (prestrogi) oceni trditvene podlage tožnice in izvedenskega mnenja. Ker gre za podatke spisa oz. pisne dokaze, lahko (drugačne) razloge na podlage ustrezne ocene sodišče druge stopnje sprejme brez izvedbe posebnega naroka za pritožbeno obravnavo.

22Prvenstveno sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožnica tudi v zvezi s tem delom zahtevka podala ustrezno oz. zadostno trditveno podlago, in sicer v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 9. 9. 2016 (pod XII. obrazložitve, list. št. 105 spisa). Čeprav tožnica tedaj ni predložila spremenjene dokumentacije, je pa pojasnila, katera dela so bila tista, ki jih je bilo treba izvesti drugače, kot je bilo prvotno zastavljeno (npr. v PZI – projektu za izvedbo del) in zakaj, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča.

23Prestroga oz. neustrezna je tudi ocena, da tožnica ni dokazala, da je prišlo do spremembe dokumentacije in da tega ni pojasnil niti postavljeni izvedenec gradbene stroke. Ravno slednji je namreč potrdil, da je tožnica izvedla dela zaradi spremenjene tehnične dokumentacije in v kakšni vrednosti (24.188,06 EUR). Izvedenec pa je v nasprotju s prepričanjem sodišča prve stopnje v izdelanem izvedenskem mnenju (vključno z njegovimi dopolnitvami) pojasnil, v čem je prišlo do sprememb oz. katera dokumentacija je bila spremenjena. Iz tabele na str. 13 druge dopolnitve izvedenskega mnenja je tako pojasnjeno, katero delo je bilo opravljeno zaradi spremembe (katerega) projekta (npr. za postavko „nasip“ je šlo za spremembo „prilagoditev po PZI“, za postavko „betonski jašek“ je šlo za spremembo „projekta ceste“, itd.). V zadnji, četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja, pa je izvedenec v tej zvezi dodal še odgovor in pojasnilo, katere spremembe so bile opredeljene v „Projektu izvedenih del P61-PID/2011 – dopolnitev – PID“ (19. stran dopolnitve, list. št. 457 spisa).

24Na podlagi izpostavljenega sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožnica z izvedenskim mnenjem dokazala, da je opravila dela, ki so bila v posledici spremenjene tehnične dokumentacije ovrednotena dodatno v znesku 24.188,06 EUR. Pri tem ni odločilno, da je v navedbah tožnica ocenila, da so bila dela iz tega naslova vredna (zgolj) 16.846,74 (EUR), saj je tožnica (tudi v tem delu) izvedensko mnenje povzela (mu ni nasprotovala), pri čemer je vse ostalo znotraj postavljenega (skupnega) tožbenega zahtevka, zaradi česar povišanje slednjega iz tega razloga ni bilo potrebno (ne gre za prekoračitev zahtevka). Do plačila zneska iz tega naslova je tožnica kljub dogovorjeni cenovni klavzuli „ključ v roke“ vsekakor upravičena, kar je že bilo potrjeno v sodni praksi slovenskih (višjih) sodišč⁹.

25Ker toženka ni niti trdila, da je ta dela tožnici poravnala, je sodišče druge stopnje ob nadaljnji delni ugoditvi pritožbi v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo (druga alineja 358. člena ZPP), tako da je tožnici prisodilo znesek 24.188,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 naprej do plačila (končna situacija št. 306/2014 z dne 19. 11. 2014 je zapadla v plačilo 10. 12. 2014).

26Odločitev o pritožbenih stroških v posledici delne razveljavitve izpodbijane sodbe temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1Zoper sklep (o delni razveljavitvi prvostopenjske sodbe) je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka te odločbe. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
² Priloga pod A2
³ „(1) Če vsebuje gradbena pogodba določilo „ključ v roke“ ali kakšno drugo podobno določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. (2) V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo.“
⁴ „(1) Določba „ključ v roke“ in podobni izrazi v pogodbi pomeni, da obsega pogodbena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del in da je izključen vpliv manjkajočih del na pogodbeno ceno. (2) Določba „ključ v roke“ ne izključuje spremembe pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin in ne plačila poznejših del.“
⁵ Prvi odstavek 339. člena ZPP
⁶ 8. točka drugega odstavka 399. člena ZPP
⁷ „(2) Ne glede na prvi odstavek te uzance lahko izvajalec brez poprejšnjega naloga naročnika izvede nepredvidena dela, ki so nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode, če zaradi nujnosti ali drugih opravičenih vzrokov nima možnosti, da bi zanje zahteval od naročnika poprej nalog. Pri tem se sme izvajalec odmakniti od tehnične dokumentacije, na podlagi katere izvaja dela. V tem primeru je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti naročnika o nepredvidenih deli, ki jih je izvedel ali jih še izvaja, in o vzrokih, ki so jih povzročili.“
⁸ 353. člen ZPP
⁹ Prim. sodba VSL I Cpg 1286/2015 z dne 15. 12. 2015, sodba VSL Cpg 784/94 z dne 8. 6. 1994