VSRS Sklep I R 177/2020

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Velenju.

1Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku pravdni postopek I 350/2020, v katerem je upnik zoper dolžnika na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka opr. št. 1439/2016 z dne 16. 9. 2020, pravnomočnega 6. 10. 2020, vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave 39.011,18 EUR s pripadki.

2Začasna predsednica tega sodišča je podala predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je v obravnavanem primeru dolžnik B. B. mož javne uslužbenke, zaposlene na okrajnem sodišču. Javna uslužbenka že vrsto let opravlja delo strojepiske na izvršilnem oddelku in ima tako dostop do vseh izvršilnih zadev in po odredbi sodnika, strokovne sodelavke ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Ker ima žena dolžnika dostop do predmetnega spisa, na izvršilnem vpisniku pa ji tehnično dostopa ni mogoče blokirati, predlaga, da Vrhovno sodišče skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3Predlog je utemeljen.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.¹ Pred očmi je treba v teh primerih imeti vse okoliščine konkretnega primera.

5Okoliščine, ki jih je navedlo sodišče v obravnavani zadevi, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča je ključno, da strojepiska, katere mož je dolžnik v omenjenem izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.

6Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in kot pristojno sodišče za odločanje določilo Okrajno sodišče v Velenju.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Sklepi I R 80/2018 (tožnikova mama je sodna zapisničarka), I R 77/2019 (dolžnikova sestra je vodja vpisnika), I R 134/2013 (toženkina teta je referentka na sodišču), I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka), I R 88/2017 (toženka je sodnica), I R 88/2009 (toženec je zunajzakonski partner sodnice) itd.