VSL Sklep I Cp 1770/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo zapustnici kot članici Agrarne skupnosti ter ostalim članom z delnima odločbama UE K. vrnjeno premoženje, ki je v skupni lasti članov Agrarne skupnosti in obsega večje število nepremičnin, ki so naštete v izreku prvostopenjskega sklepa ter denarno nadomestilo v višini 141.000,00 EUR, ki je bilo izplačano v skupno last članov Agrarne skupnosti, da se navedene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in da sta dediča pritožnika vsak do 1/2.

2Dediča sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da dedičema pripada 1/2 od 1/194 deleža na skupnem premoženju Agrarne skupnosti ter da jima je omenjena korporacija dolžna plačati odškodnino 1/2 od 1/194 deleža prejete odškodnine v vrednosti 363,40 EUR. Ne strinjata se, da jima je bilo zapustničino novo najdeno premoženje dodeljeno v nedoločenih deležih v skupno last, saj je bila zapustnica ob podržavljenju solastnica 1/2 temeljnega 1/194 deleža na celotnem podržavljenem premoženju Agrarne skupnosti. Zgrešen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da članom omenjene korporacije naj ne bi bile vrnjene deležne pravice na premoženju. Sklicujeta se na sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I D 351/1975 z dne 1. 10. 2012, v katerem je sodišče v enaki dejanski situaciji zapisalo, da zapustnikom pripada delež na nepremičninah in na izplačani odškodnini.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi gre za dedovanje premoženja umrle članice agrarne skupnosti. Agrarna skupnost je premoženjska skupnost, ker je njen bistveni element skupno premoženje članov. Agrarna skupnost se je kot agrarna skupnost ponovno vzpostavila na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)¹. V postopku vračanja premoženja po ZPVAS, ki je denacionalizacijski predpis lex specialis, se je premoženje vrnilo nekdanjim članom agrarne skupnosti kot imetnikom premoženjskih pravic. Po tem zakonu so se jim lahko vrnile le tiste pravice in v tistem obsegu, kot so jim bile odvzete s podržavljanjem (drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Če je bilo premoženje članov agrarne skupnosti ob podržavljanju v obliki skupne lastnine, se je na njihovem premoženju vzpostavila skupna lastnina. Skupno lastništvo pa je takšno sodelovanje več oseb v lastninski pravici iste stvari, da jim stvar pripada vsem skupaj, ker imajo vse delež v tej lastninski pravici, velikost deleža nobene od njih pa ni določen, čeprav je določljiv. Deleži članov agrarne skupnosti se določijo z notranjimi pravili. Navzven deleži skupnih lastnikov niso določeni, saj bi v nasprotnem primeru šlo za solastnino. Deleži so torej določeni le z urejanjem notranjih razmerij, pri upravljanju s stvarjo, navzven pa skupni lastniki nastopajo kot en lastnik. Pri skupni lastnini ima zato član skupno lastninske skupnosti v zemljiški knjigi vpisan nedoločen delež – 1/1².

5Republika Slovenija, Upravna enota K., je z delno odločbo 321-229/1995/1067 z dne 6. 7. 2018 nepremičnine navedene v izreku izpodbijanega sklepa in z njimi povezane pravice, ki so bile odvzete omenjeni agrarni skupnosti vrnjene v skupno last in posest upravičenim članom. Z odločbo 321-229/1995/1140 z dne 13. 11. 2018 pa je bilo odločeno, da se namesto vračila zemljišč, ki so bila v skupni lasti članov omenjene agrarne skupnosti na njen račun plača denarno nadomestilo v višini 141.000,00 EUR. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo zapustnici vrnjeno premoženje v skupno last ne pa njegov delež.

6Pritožnika sta podedovala premoženjske pravice pokojne zapustnice, ki jih je imela kot članica Agrarne skupnosti. Njihova vsebina je v lastniškem upravičenju na naštetih nepremičninah, ki je vpisano v zemljiški knjigi na Agrarno skupnost kot skupna lastnina članov te agrarne skupnosti in je podrobneje urejena v njenih pravilih³ in skupna terjatev članov korporacije iz naslova odškodnine. Izpodbijana odločitev je zato materialnopravno pravilna in temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožbeno sodišče dodaja, da se je sodna praksa o tem vprašanju že ustalila⁴, zato pritožbeno izpostavljanje drugačne odločitve Okrajnega sodišča v Mariboru, ne more vplivati na drugačno odločitev.

7Glede na navedeno in potem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

¹ Uradni list RS št. 5/1994 s spremembami.
² Zakon o agrarnih skupnostih s komentarjem, Andrej Hafner, Založba Uradni list RS, 2017, str. 45.
³ Primerjaj prvi odstavek 4. člena v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 1. člena ZPVAS.
⁴ Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1047/2020 z dne 19. 8. 2020, I Cp 1007/2020 z dne 9. 9. 2020.