VSL Sklep I Cp 2615/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II spremeni tako, da se tožnici odobri obročno plačilo sodne takse v skupnem znesku 4.300,00 EUR, v 18-tih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 220,00 EUR, ostalih 17 pa po 240,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da tožnice ne oprosti plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji (točka I izreka). Plačilo takse v skupnem znesku 4.300,00 EUR ji je odobrilo v 12-tih zaporednih mesečnih obrokih tako, da prvi obrok znaša 450,00 EUR, ostalih 11 pa po 350,00 EUR.

2Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Strinja se, da ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev. Meni pa, da bi sodišče lahko upoštevalo njene mesečne kreditne obveznosti v višini ... EUR pri obročnem odplačilu. Upoštevati je treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj tožnice. Odhodki njene družine (...) na mesečni ravni znašajo ... Upoštevati je treba še ... Obrok takse v skoraj enaki višini kot znaša mesečni dohodek posameznega družinskega člana bistveno vpliva na premoženjski položaj tožničine družine. Predlaga spremembo sklepa v točki II z odobritvijo obročnega odplačila sodnih taks v skupnem znesku 4.300,00 EUR v 24-tih zaporednih mesečnih obrokih. Tako plačilo bi bilo zanjo in njeno družino sorazmerno in primerno. Predlaga še, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški tožnikov.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožnica sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da znašajo mesečni dohodki njene družine ... EUR oziroma ... EUR na posameznega družinskega člana. Po ugotovitvi, da to presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka na osebo (595,06 EUR¹), je predlog za popolno taksno oprostitev zavrnilo. Pritožnica te odločitve ne izpodbija. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Dejanski mesečni osebni dohodki pritožnice so v resnici še nekoliko višji ..., kar je sodišče prve stopnje prezrlo. ...

5Pogojev za popolno taksno oprostitev torej ni. ZST-1² v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani. Po ustaljeni sodni praksi se pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP³. Navezuje se na kriterije, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre⁴. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6Pritožnica graja sprejeto odločitev glede odobrenega obročnega plačila sodne takse. Po njenem mnenju sodišče ni v zadostni meri upoštevalo njenih velikih mesečnih kreditnih obveznosti (... EUR) v povezavi z najnujnejšimi stroški preživljanja ...

7Sodišču prve stopnje je treba pritrditi, da se po ustaljenih stališčih sodne prakse kreditne obveznosti in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica odločitve kreditojemalca. To dejstvo je odločilno pri odločanju o popolni taksni oprostitvi. Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse. Upošteva pa jih lahko v okviru predloga za obročno plačilo ali za odlog plačila sodne takse. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora namreč skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. V okviru slednjega poleg premoženjskega stanja ocenjuje tudi finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba pri tem upoštevati tudi fiksne obveznosti prosilca, h katerim se je zavezal sam.⁵ S plačilom sodne takse mu sodišče ne sme naložiti prevelikega bremena, ki bi ogrožalo njegovo preživljanje in bi mu zaradi nezmožnosti plačila onemogočilo dostop do sodišča.

8Sodišče je ta merila sicer upoštevalo, a v nekoliko premajhni meri. Ob visoki skupni sodni taksi (4.300,00 EUR) in ob določenih obrokih po 350,00 EUR mesečno bi pritožnici oziroma njenim družinskim članom po plačilu prevzetih fiksnih mesečnih obveznosti ostalo manj od zakonsko predvidenega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Zato je pritožbeno sodišče, da ne bi bilo ogroženo preživljanje tožničine družine, pritožbi delno ugodilo. Pritožnici je odobrilo plačilo takse v 18-tih mesečnih obrokih, in sicer prvega v višini 220,00 EUR, ostalih 17-tih pa po 240,00 EUR mesečno (3. točka 365. člena ZPP⁶). Družini bo mesečno ostalo za preživljanje nekaj več kot ... EUR, torej približno dva zneska trenutnega osnovnega minimalnega dohodka na osebo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo pritožnica tako določeno plačilo zmogla in je v presežku (za plačilo takse v zakonsko najdaljšem možnem obdobju - 24-tih mesecih) pritožbo zavrnilo ter v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1.8.2007 znaša 297,53 EUR, Ur. l. RS, št. 36-1932/2017
² Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami
³ Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami
⁴ Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami
⁵ VSL I Cp 1065/2014 z dne 22. 4. 2014, VSL II Cp 157/2015 z dne 27. 1. 2015, VSL II Cp 263/2015 z dne 12. 2. 2015.
⁶ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami