VSL Sodba I Cpg 285/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka).

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 280,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

I. naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki plačati znesek 3.440,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje do plačila;

II. zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati znesek 3.777,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje do plačila;

III. odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

2Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo v ugodilnem in stroškovnem delu (I. in III. točka izreka) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka (člen 339/II, točka 14 ZPP). Predlaga, da višje sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne zahtevek tožeče stranke v celoti in ustrezno odloči o stroških postopka, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške za sestavo odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, da je dne 7. 1. 2015 neznani storilec v notranjost lokala (pravnega prednika) tožeče stranke B., odvrgel eksplozivno sredstvo, prišlo je do požara, v posledici česar je nastala premoženjska škoda na lokalu in opremi. V času škodnega dogodka je bila tožeča stranka zavarovanec tožene stranke na podlagi police premoženjskega zavarovanja z razširjanjem požarnim kritjem št. K4-U855.836-3, zato od nje uveljavlja zahtevek kot od odgovornostne zavarovalnice. Tožena stranka v celoti nasprotuje zahtevku in meni, da bi tožeča stranka morala konkretneje opisati dogodek, ker obstoji možnost, da je prišlo do izboljšave stanja, kot je bilo pred škodnim dogodkom, saj oškodovanec cenilcu ni omogočil ogleda vse škode.

6Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje prišlo do zaključka, zlasti na podlagi vpogleda prijave škode z dne 8.1.2015 (priloga B2), zapisnika o ogledu škode z dne 10. 1. 2015 (priloga A2) in priloženih računov, da je utemeljen zahtevek na plačilo računa št. 6-2015 (priloga A5), medtem ko zahtevek na plačilo preostalih dveh računov ni utemeljen (priloga A4 in A6). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka s predložitvijo specificiranega računa št. 6/2015, ki ga je izstavila gospodarska družba G. d.n.o., prevalila dokazno breme na toženo stranko, slednja pa ni zmogla dokazati nasprotnega. Zato je na podlagi 953. člena OZ ugodilo zahtevku v znesku 3.440,86 EUR, ki zajema strošek izdelave dveh podbojev enokrilnih vrat, dveh vratnih kril, izdelavo vhodnih vrat s podbojem, montažo vrat, dobavo dveh kosov stekla in izdelavo stenske obloge.

7Tožena stranka v pritožbi navaja, da bi morala tožeča stranka pojasniti svojo prijavo škode z dne 8. 1. 2015, kjer je zapisala, da je neznani storilec „ponovno“ vrgel eksplozivno telo, vendar tega kljub opozorilu tožene stranke ni storila. Če je prišlo do dveh škodnih dogodkov, dveh eksplozij v različnem časovnem obdobju, je razdelitev škode po dogodkih, tako po obsegu kot po višini, pomembna za določitev škode v predmetni zadevi. Po mnenju pritožnice sodišče prve stopnje ob takem ugovoru in neodzivu tožeče stranke ni imelo podlage, da kar samo določi obveznost tožene stranke. Vendar tožeča stranka pravilno opozarja, da je prav tožena zavarovalnica povrnila tudi škodo iz skoraj identičnega škodnega dogodka z dne 20. 12. 2014, zato ji ni moglo ostati neznano, kaj je predmet škode ob prvem škodnem dogodku oziroma razmejitev škode z drugim škodnim dogodkom. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je tožeča stranka tako v zvezi z razmejitvijo škode, kot tudi v zvezi z obsegom škode zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu s predložitvijo računa št. 6/2015, saj je v njem natančno specificirana škoda, nastala v predmetnem škodnem dogodku, tako po vrsti kot po višini. S tem se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.

8Pritožnica trdi, da ji tožena stranka sploh ni dala možnosti, da si ogleda poškodovana vrata, saj je iz zapisnika o ogledu škode razvidno, da ob ogledu vrat ni, ker jih je zavarovanec že odpeljal na servis. Vendar ima prav tožeča stranka, ki opozarja, da je sama obvestila toženo stranko glede popisa škode v skladu z določili splošnih pogojev, na strani tožene stranke kot strokovnjakinje pa je, da opravi popis škode in nato tudi dodatne poizvedbe, če je to potrebno. Če pri tem ni bila dovolj aktivna, sedaj bremena ne more preprosto prevaliti na nasprotno stranko. Tožena stranka ne trdi, da je tožnico brezuspešno pozivala, naj pojasni, kje se nahajajo poškodovana vrata. Nasprotno, tožeča stranka je navedla, da je cenilcu pojasnila, kje se nahajajo poškodovana vrata, da si jih lahko ogleda. Tožeča stranka zato utemeljeno očita toženi stranki, da je bila v predsodnem postopku popolnoma pasivna. Cenilec je tožeči stranki zgolj naročil, naj pribavi račun. Tudi iz zapisnika o ogledu škode je razvidno, da je predviden način izplačila po računih. Očitki tožene stranke v tej smeri so zato neutemeljeni.

9Pritožnica navaja, da je v računu št. 6/2015 zapisana postavka - vhodna vrata s podbojem, kar naj bi bilo v nasprotju z zapisnikom o ogledu škode, kjer sta popisani le poškodbi dveh vratnih kril brez podbojev. Vendar zapisnik o ogledu škode ni edini merodajen dokaz. Iz prijave škode z dne 8. 1. 2015 (priloga B2) je razvidno, da so poškodovana vhodna vrata, stenske obloge, straniščna vrata ter uničene ploščice. Da so poškodovana vhodna vrata in dvoja vrata sanitarij s podboji ter lesena obloga, je razvidno tudi iz zapisnika o ogledu Policijske postaje Litija (priloga A16). Prav tako ne drži pritožbena navedba, da se tožnica ni odzvala na trditve tožene stranke v zvezi s podbojem v smeri, da ta ni bil poškodovan. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2019 pojasnila, da krilo in podboj tvorita celoto. Poškodbo podbojev nedvomno potrjuje tudi policijski zapisnik (priloga A16). V zvezi z zamenjavo 21 kosov lesenih oblog, navedenih v računu št. 6/2015, namesto 11 kosov, ki so navedene v zapisniku o ogledu škode, je tožeča stranka pojasnila, da so bile nove obloge enake kot prejšnje, s tem, da so bili novi kosi manjši, zato jih je bilo več, vendar je šlo za identično kvadraturo. Tožena stranka tem navedbam ni specificirano ugovarjala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvajanjem tožeče stranke.

10Dokazna ocena sodišča prve stopnje je glede pravno relevantnih dejstev, prepričljiva in notranje skladna ter je drugačna interpretacija, ki jo ponudi pritožba, ne more omajati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno upoštevalo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena, 212. člen in drugi odstavek 214. člena ZPP).

11S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno pritožbeno navedbo morebiti ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.¹

12Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene, prav tako pa niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu (353. člen ZPP).

13Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške po Odvetniški tarifi. Pritožbeno sodišče ji je priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo 375 točk, materialne stroške 2 % in 22 % DDV. Tako odmerjeni pravdni stroške znašajo 280,00 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

¹ Prim. US RS sklep Up-492/01-5 in VS RS sklep III Ips 84/2017.