UPRS Sodba I U 2024/2018-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi in stroških upravne izvršbe po drugi osebi je prvostopni organ ugotovil, da je odločba prvostopnega organa z dne 28. 11. 2016, s katero je bilo tožniku naložena obveznost obžetve na navedeni parceli v tam opredeljenem obsegu in načinu, postala izvršljiva 24. 1. 2017, zato je dovolil izvršbo po drugi osebi, ki je bila že opravljena in jo je na zavezančeve (tožnikove) stroške opravil v postopku javnega naročanja usposobljen izvajalec (1. točka izreka), odločil, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od dokončnosti tega sklepa plačati stroške upravne izvršbe po drugi osebi, ki znašajo 244,53 EUR, v primeru zamude plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (2. točka izreka), da je tožnik dolžan v roku 15 dni od dokončnosti tega sklepa plačati stroške asistence Policijske postaje D., ki znašajo 350,31 EUR, v primeru zamude plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (3. točka izreka), da je tožnik dolžan plačati zneska iz 2. in 3. točke izreka na podračun prvostopnega organa (4. točka izreka) in da pritožba zoper 1. točko izreka ne zadrži njegove izvršitve (5. točka izreka).

2V obrazložitvi je uvodoma navedel, da je tožniku z odločbo z dne 2. 6. 2016 naložil obveznost, da izvede obžetev posajenih sadik na površini 1,2 ha z opozorilom na posledice neizpolnjene obveznosti. Ker delo ni bilo izvedeno v postavljenem roku, je 23. 6. 2016 izdal sklep o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi. V vmesnem času je prišlo do uničenja sadik in označevalnih količkov na površini 0,35 ha. Nato je bil izdan nalog izvajalcu za izvedbo obžetve na preostalih 0,85 ha posajenega mladega gozda. Ker je tožnik preprečil izvajanje obžetve 15. 7. 2016, je organ zaprosil za policijsko asistenco. Obžetev je bila nato opravljena s policijsko asistenco 2. 8. 2016. V zvezi z odločitvijo v 2. - 4. točke izreka je še navedel, da stroški obžetve znašajo 244,53 EUR. Normativ za obžetev sadik znaša 16 ur/ha, kar pri zmanjšanju površine 0,85 ha pomeni 13,60 norma ur. Vrednost norme ure delavca z ročnim orodjem izbranega pogodbenega izvajalca znaša 16,42 EUR brez DDV. Z obžetev 0,85 ha posajenega mladega gozda je vrednost dela 223,31 EUR brez DDV oziroma 244,53 EUR z 9,5 % DDV. Stroški policijske asistence znašajo 350,31 EUR, od tega so stroški vozila 4,56 EUR, opr. ure policistov pa 345,75 EUR (brez DDV glede na tretji odstavek 13. člena Zakona o davku na dodano vrednost). Organ je tožniku vročil: nalog za izvedbo del, vročen izvajalcu, pogodbo o izvajanju izvršb, št. 184/2015 z dne 22. 7. 2015, prevzem del upravne izvršbe po drugi osebi z dne 29. 8. 2016, potrjen s strani izvajalca dne 30. 8. 2016, dobavnico in račun za izvedenega dela z dne 31. 8. 2016 in stroškovnik za policijsko asistenco z dne 10. 10. 2016. Tožnik se do višine stroškov v danem roku ni opredelil.

3Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijani sklep. Dodal je še, da je prvostopni organ upošteval pogodbene vrednosti, ki jih je dosegel v postopkih javnih naročil. V skladu z upravnosodno prakso pa organ ni dolžan tožnika seznaniti s pogodbami, ki jih je sklenil z izvajalci del (npr. I U 744/2013).

4Tožnik je vložil tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navedel je, da je prvostopni organ tožniku vročil dokumente, s katerimi naj bi bila utemeljena višina stroškov, vendar dejansko stanje s tem ni pravilno in popolno ugotovljeno. Priloženi dokumenti so brez obrazložitve, na podlagi katerih bi tožnik lahko preveril utemeljenost stroškov. Organ sam ugotavlja v obrazložitvi sklepa o dovolitvi in stroških upravne izvršbe z dne 17. 7. 2018, da je bilo del sadik uničenih, do domnevnega obsega 0,35 ha takih sadik pa se drugostopni organ ni opredelil. Drugostopni organ bi moral te pritožbene navedbe preizkusiti. Sicer pa podatek, da je bilo treba obeležiti sadike na površini 0,85 ha, ne daje podlage za konkretno ugotovitev obsega potrebnih del. Dejstvo je, da se obeležujejo posamezne sadike in ne površina. Po tej logiki organa bi bili stroški enaki, če bi na tej površini zabeležili 10 ali 100 sadik. Tudi do tega se drugostopni organ ni opredelil. Nepotrebni in neobrazloženi so tudi stroški policije. Iz stroškovnika izhaja, da naj bi bili trije policisti prisotni skupaj 19 ur. Prvostopni organ tožniku potrebe po prisotnosti policistov ni obrazložil, zato tožnik tega ni mogel preveriti. Prvostopni organ tudi ni navedel, koliko časa je trajala obžetev. Ni tudi jasno, zakaj je bila potrebna prisotnost policista VI in VII, saj so ure le-teh bistveno dražje, zakaj ni zadostovala prisotnost policista V. Prvostopni organ ne more ravnati v škodo tožnika, temveč mora ravnati ekonomično in v njegovo korist. Tudi na te navedbe drugostopni organ ni odgovoril. V skladu s sodno prakso mora organ obstoj in višino stroškovnih postavk ustrezno obrazložiti v svoji odločbi (npr. I U 744/2013). Višina stroškov ni ustrezno obrazložena, zato se odločitve ne da preizkusiti, s tem pa je kršena pravica tožnika do pravnega sredstva in do učinkovitega varstva njegovih pravic. Tožnik je predlagal, da sodišče izvede predlagane dokaze in sklep z dne 17. 7. 2018 v točkah 2 - 4 ter drugostopno odločbo odpravi ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

5Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na razloge svoje odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet obravnavanega upravnega spora je presoja zakonitosti sklepa o dovolitvi in stroških upravne izvršbe po drugi osebi v 2. do 4. točki izreka, s katerimi je organ opredelil višino stroškov, ki jih je tožnik dolžan plačati.

8ZUP v 297. členu določa, da se v primeru, ko je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti ne izpolni, tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, na kar je treba zavezanca poprej opozoriti.

9Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov je tako postopal tudi prvostopni organ v tej zadevi, kar med strankama ni sporno. Ker tožnik z izvršilnim naslovom določene obveznosti ni izpolnil, je organ izdal izpodbijani sklep, ki se je opravil po pooblaščenem izvajalcu del. Takšna izvršba se opravi na stroške zavezanca, torej tožnika. Sporno je, ali je bila izvršba po drugi osebi opravljena v določenem obsegu in ali so bili stroški izvršbe odmerjeni glede na dejanske stroške izvršbe.

10Iz razlogov izpodbijanega sklepa, kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov in kar navaja tudi sam tožnik, je razvidno, da je prvostopni organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku posredoval nalog, vročen izvajalcu 14. 7. 2016, za izvedbo del po odločbi, št. 3408-04-2144-B002/16, pogodbo o izvajanju izvršb, št. 184/2015, sklenjeno med organom in A. d.d. z dne 22. 7. 2015, prevzem dela upravne izvršbe po drugi osebi z dne 29. 8. 2016, potrjen s strani izvajalca dne 30. 8. 2016, dobavnico in račun št. 26001835-800 za izvedena dela po nalogu za izvedbo del (obžetev sadik) z dne 31. 8. 2016, in stroškovnik MNZ Policijske uprave L. z dne 10. 10. 2016. Tožnik se v danem roku do ugotovitev, ki izhajajo iz priloženih listin, ni opredelil, je pa v pritožbi in kar ponavlja v tožbi, ugovarjal, da s tem ne more preveriti utemeljenosti stroškov. Drugostopni organ je ta tožnikov ugovor zavrnil z navedbo, da so (nedvomno) nastali stroški po obsegu in potrebnosti izkazani s tudi tožniku posredovanimi listinami, s čimer se sodišče strinja in še dodaja, da gre v tem primeru za obžetev sadik (in ne npr. za sadnjo), zato je že na prvi pogled jasno, da je normativ določen po površini in ne glede na število sadik. Če pa je bila obžetev opravljena na manjši površini, kot je bila prvotno določena (namesto na 1,2 ha na le 0,85 ha), pa je to tožniku v korist, pri čemer tožnik niti ne ugovarja (in kar bi moral tudi izkazati), da bi bilo treba obžetev opraviti na drugačni površini (manjši ali večji), kot je določena v sklepu.

11Izčrpno in v zadostni meri obrazloženo je tudi, zakaj so nastali stroški policijske asistence oziroma zakaj je organ za slednjo sploh zaprosil. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa (in temu tožnik tudi ne ugovarja), je tožnik poskus obžetve sadik dne 15. 7. 2016 onemogočil, zato je organ pravilno postopal, ko je za ponovni poskus obžetve zaprosil za asistenco policije. Razred policistov (V., VI. ali VII.), prisotnih pri obžetvi, pa je stvar notranje organizacije same policijske postaje, zato obrazlaga za utemeljitev stroškov na tej podlagi po oceni sodišča ni potrebna. Iz ostalih listin, ki jih je tožnik prejel pred izdajo izpodbijanega sklepa, pa nedvomno izhaja, koliko časa je trajala obžetev, zato ne drži, da ni jasno časovno trajanje del.

12Ker je prvostopni organ stroške torej obrazložil, ne vzdrži tožbeni ugovor, da se akta ne da preizkusiti.

13Po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je predmet preizkusa zakonitosti in pravilnosti v upravnem sporu akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, kar je v tem primeru prvostopenjski sklep. Ugovorov, ki se nanašajo na vsebino drugostopenjske odločbe (da se drugostopenjski organ ni opredelil do vseh pritožbenih ugovorov), na pravilnost in zakonitost sklepa ne vplivajo, zato jih sodišče ne presoja.

14Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je presodilo predlagane listine spisa že v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega akta ter drugostopne odločbe.

16Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.