UPRS Sodba I U 206/2019-16

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo odločil, da se zavrne prijava za registracijo znamke THE WOK z dne 18. 4. 2014 št. 201470547 za tam navedeno blago in storitve iz razredov 29, 30, 31, 32 in 43 po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju NK; 1. točka izreka), da se postopek registracije za prijavo navedene znamke nadaljuje za tam navedeno blago in storitve iz razredov 5, 18, 25, 30, 31, 35, 39 in 41 po NK (2. točka izreka) ter odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je družba A. iz Nizozemske (v nadaljevanju stranka z interesom) na podlagi svojih prejšnjih znamk WOK TO WALK, EUTM št. ..., ... in ..., iz razloga po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) vložila ugovor in zahtevala zavrnitev prijavljene znamke za razrede 29, 30, 31, 32 in 43 po NK.

3Toženka je pri primerjavi blaga ugotovila, da gre glede na vrsto blaga iz razredov 29, 30, 31 in 32 po NK za homogeno skupino z istimi značilnostmi, ker vse blago spada v kategorijo prehrambenih izdelkov, ki je namenjeno zaužitju, prehranjevanju in pitju. Primerjano blago iz razreda 29 po NK so živila, katerih namen je prehranjevanje in priprava jedi, namen storitev iz razreda 43 po NK pa je priprava jedi, kar pomeni, da se namen primerjanega blaga in namen storitev prekrivata. Med primerjanimi proizvodi in storitvami obstaja komplementarnost, ker se živila in pijače uporabljajo, pripravljajo in ponujajo v okviru storitev restavracij. Storitve restavracij ali nudenja hrane bi brez hrane in pijač izgubile smisel, saj so prehrambeni izdelki nujni za delovanje restavracij, priprava jedi pa lahko vključuje vse blago iz razreda 29 po NK. Storitve restavracij je mogoče ponujati v enakih prostorih, kot se zadevna živila prodajajo. Ponudniki gostinskih storitev so včasih tudi sami proizvajalci določenih izdelkov, ki jih tržijo v svojih obratih. Storitve nudenja hrane iz razreda 43 po NK in živila ter pijače iz razredov 29, 30, 31 in 32 po NK imajo lahko tudi enak trgovski izvor in so ekonomsko povezani. Vse primerjano blago in storitve nudenja hrane in pijače so medsebojno konkurenčni, ker imajo enak namen (prehranjevanje) in enake potrošnike, zato so si "zamenljivi". Primerjano blago iz razredov 30 (razen "žvečilni gumi, ne za medicinske namene"), deloma iz 31 (razen del blaga, ki ni namenjeno neposrednemu zaužitju, npr. žive živali) in 32 po NK (pivo, različne brezalkoholne pijače) je tudi blago živilske industrije in prehrambeno, zato glede njegove primerjave velja enako kot pri proizvodih iz razreda 29 po NK, saj gre za blago z enakimi značilnostmi, naravo in namenom. Med primerjanim blagom tožnika in storitvami stranke z interesom tako obstaja določena stopnja podobnosti, med storitvami prijavljenega znaka iz razreda 43 po NK in storitvami prejšnjih znamk iz razreda 43 po NK pa je podana enakost.

4Pri primerjavi znakov je toženka prijavljeni znak primerjala predvsem s prejšnjo znamko stranke z interesom EUTM št. ..., ker ima v primerjavi z ostalima predhodnima znamkama več skupnih elementov. Tako je na podlagi vizualne, fonetične in pomenske primerjave ugotovila, da je stopnja podobnosti znakov precej visoka. Obe primerjani znamki imata oranžen kvadrat z rahlo zaobljenimi robovi, z belimi slikovnimi in besednimi elementi. Vizualno se razlikujeta v tem, da prejšnja znamka vsebuje podobo človeka v gibanju, ki drži ponev, ki gori, v izpodbijani znamki pa je prikazana ponev, ki gori, vendar je enaka ponvi iz prejšnje znamke. Besedili si delita enako besedo "wok", beseda "walk" pa je zaradi enake začetne črke "w" vizualno precej podobna besedi "wok". Fonetično gledano se beseda vok pojavlja v obeh znakih, kar daje podoben zvočni vtis, pri čemer gre tudi za enako izgovorjavo začetnih delov.

5Vse primerjane znamke vsebujejo besedo "wok", ki je kitajski izraz za ponev z okroglim dnom, ki je slovenskemu potrošniku poznana in jo povezuje z azijsko kuhinjo. Slovenski potrošnik bi lahko pomen besed v prejšnjih znamkah povezal z načinom prehranjevanja oziroma tipom restavracij, kjer se hrano vzame s seboj, vendar ni nujno, saj gre v tej besedni zvezi za besedno igro in ne za ustaljen način opisovanja takega tipa lokalov. Potrošnik lahko besedilo "wok to walk" zazna kot oglaševalsko besedilo, vendar v ospredju ostaja pojem kitajske posode. Znaka sta si po vsebini oziroma konceptu, torej v svojem osnovnem pomenu, ki napotuje na azijsko hrano, zelo podobna.

6Upoštevna javnost je najširša javnost in s tem potrošnik, ki je povprečno informiran, zaradi čedalje večje ozaveščenosti glede prehrambenih izdelkov in hrane, ki jo ponujajo restavracije, pa je podana tudi nekoliko povišana pozornost. Za obravnavani znamki ni mogoče reči, da nimata nobene vsebinske zveze s storitvami in blagom, ki ga označujeta. Znaki vsebujejo besedo "wok", ki pomeni točno določeno posodo za kuhanje, ki je v povezavi z blagom in storitvami izpodbijane znamke in v povezavi s storitvami prejšnjih znamk, opisna, zato je njihov razlikovalni učinek šibkejši. Vizualne in fonetične razlike med primerjanimi znaki ne zadostujejo za preprečitev verjetnosti zmede pri dojemanju ciljne javnosti. Prijavljeni znak vizualno in pomensko bistveno ne odstopa od prejšnje znamke, zato lahko relevantna javnost zadevnemu blagu in storitvam pripiše enak trgovski vir.

7Glede na to je toženka presodila, da je ugovor stranke z interesom zoper registracijo prijavljene znamke na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 za blago in storitve, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, utemeljen, glede ostalega blaga in storitev, navedenega v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, pa je odločila, da se postopek registracije prijavljene znamke nadaljuje.

8Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je toženka napačno razumela prejšnjo sodbo tega sodišča I U 917/2016-27 z dne 7. 3. 2017 in v ponovljenem postopku ni sledila napotkom sodišča, ki ji s sodbo ni naložilo spremembe prejšnje odločitve glede podobnosti znakov. Toženka je v isti zadevi izdala dve nasprotni odločitvi, kar je nevzdržno, s čimer je prekoračila svoja pooblastila in kršila pravila postopka. V citirani sodbi sodišče ni oporekalo prejšnjemu stališču toženke glede nepodobnosti primerjanih znakov, zato je odločitev o tem res iudicata in toženka z izpodbijano odločitvijo tega stališča ne bi smela spreminjati. Ker ni ravnala tako, je posegla v njegove že pridobljene pravice do registracije prijavljene znamke.

9Odločitev toženke o podobnosti primerjanih znamk je napačna, saj si znamke niso ne vizualno ne fonetično in tudi ne pomensko podobne, odločba pa nima tehtnih argumentov za zaključek, da so si znaki podobni. Da primerjani slikovni znamki veže podobna oblika kvadrata v oranžni barvi, ni odločilni faktor za odločitev o podobnosti, saj ima zelo veliko število znamk kvadrat z zaobljenimi robovi v oranžni barvi. Bistveni del znamk je besedni element, pri čemer se tekst primerjanih znamk razlikuje že v dolžini. Da znaki vsebujejo besedo "wok", pa ni odločilno za njihovo podobnost.

10Različni so tudi figurativni elementi primerjanih znamk. Bistveni element predhodne znamke je podoba človeka, ki teče ali hodi, ponev, ki jo drži v roki, pa je komaj opazna in je le okrasni nepomembni element. Razlaga toženke o fonetični podobnosti primerjanih znamk ne vzdrži, saj predhodne znamke, razen zloga vok, nimajo nič skupnega s prijavljeno znamko. Večinski del prehodnih znamk je fonetično različen, primerjane znamke pa se zvočno ne ujemajo v prvem delu, ker ima prijavljena znamka na začetku besedo "the".

11Tožnik nasprotuje tudi ugotovitvi toženke glede pomenske podobnosti znamk, saj dajejo po njegovem mnenju prehodne znamke močno asociacijo na to, da si lahko kitajsko hrano vzameš s seboj, medtem ko v videzu prijavljene znamke ni takega sporočila. Toženka je tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje, ker je primerjala izpodbijano znamko le s prejšnjo znamko št. ..., ne pa tudi z ostalima predhodnima znamkama.

12Tožnik vztraja, da ne gre za podobno blago oziroma storitve. Hrane ne proizvajajo restavracije kot ponudniki storitev nudenja hrane in pijače, zato je njihov izvor različen. Tudi tržni tokovi proizvodov iz razreda 29 po NK niso enaki tržnim tokovom gostinskih lokalov, ki nudijo hrano in pijačo, niti ni ekonomske povezave med njimi. Proizvajalci blaga niso isti kot izvajalci gostinskih storitev, ki nudijo storitev priprave in strežbe hrane, ki jo skuhajo in gostu ponudijo na krožniku. Toženka bi morala primerjati posamezne proizvode s posameznimi storitvami. Ker ni podana podobnost ne znakov ne blaga, ni verjetnosti nastanka zmede na trgu. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje oziroma podredno, naj samo odloči o zadevi, v vsakem primeru pa toženki naloži povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

14Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

15Tožba ni utemeljena.

16V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prijave za registracijo znamke "THE WOK" št. ... za blago in storitve iz razredov 29, 30, 31, 32 in 43 po NK, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, iz razloga po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, po katerem se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

17Toženka je primerjala prijavljeni znak predvsem s predhodno znamko št. ..., ker ima v primerjavi z ostalima prejšnjima znamkama vložnika ugovora več skupnih elementov. Tako je pri vizualni primerjavi ugotovila, da imata oba primerjana znaka osnovno obliko kvadrat z zaobljenimi robovi, ki je pri obeh v enakem odtenku oranžne barve, na tej oranžni podlagi pa imata oba znaka besedne in stilizirane slikovne elemente v beli barvi. Pri obeh znakih je enaka beseda "wok". V zvezi s fonetično analizo je ugotovila, da imata sicer primerjana znaka različno dolgo besedilo, vendar oba vsebujeta besedo "wok", ki daje določen podobni zvočni vtis, enako pa se izgovarjajo tudi začetni deli primerjanih znakov. Pri pomenski primerjavi je presodila, da oba primerjana znaka vsebujeta besedo "wok", ki je izraz za posebno oblikovano ponev z okroglim dnom (vok), ki je slovenskemu potrošniku poznana in jo povezuje z azijsko kuhinjo. Besedni deli primerjanih znakov se po vsebini in konceptu med seboj bistveno ne razlikujejo, saj je v ospredju beseda "wok" oziroma pojem posebne posode. Primerjana znaka sta si torej po svojem osnovnem pomenu oziroma vsebinskem konceptu, ki napotuje na azijsko hrano, zelo podobna. S takimi zaključki sodišče soglaša in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, saj so prepričljivo obrazloženi in ustrezno pojasnjeni (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

18V obravnavanem primeru namreč tudi po presoji sodišča med prijavljenim znakom in zlasti predhodno znamko št. ... obstaja podobnost, ki se kaže predvsem v tem, da oba znaka vsebujeta enako besedo "wok" (pri predhodni znamki sta dodatni še besedi "to walk"), pri obeh je uporabljena oblika kvadrata v enakem odtenku žive oranžne barve in z zaobljenimi robovi ter grafični in besedni elementi v beli barvi, ki so vsi stilizirani in relativno preprosti. Na predhodni znamki je piktogram človeka v gibanju, ki drži značilno ponev vok s plameni, pri prijavljenem znaku pa je ponev vok s plameni. Ob upoštevanju celostnega in splošnega vtisa primerjanih znakov je tudi po presoji sodišča vizualna podobnost podana, in sicer predvsem zaradi skupne enake besede "wok", značilnega oranžnega kvadrata z zaobljenimi robovi ter kombinacije belih besednih in grafičnih elementov.¹

19Od povprečnega potrošnika namreč ne gre pričakovati, da si bo zapomnil prav vse različne elemente in zaznal ter ozavestil razlike med njimi, saj je odločilen splošen, celostni vtis, ki ga dajeta primerjana znaka. Prav tako si povprečni potrošnik ne bo zapomnil vseh podrobnosti med znaki. V obravnavanem primeru je že izkustveno gledano pri primerjanih znakih (najbolj) odločilen kvadrat z značilnim živim odtenkom oranžne barve, saj zaradi močne oranžne barve, velikosti in pozicije hitreje, prej in bolj pade v oči ter se tako povprečnemu potrošniku bolj vtisne v spomin, ter bele črke in napis "wok" v beli barvi.² Pri tem sodišče poudarja, da slikovni elementi niso nujno avtomatično manj pomembni od besednega dela znakov, saj je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine vsakega posamičnega primera.³

20Sodišče tudi soglaša, da med prijavljenim znakom in predhodno znamko obstaja pomenska podobnost. Pri obeh znakih je glavna in bistvena značilnost beseda "wok", ki jo oba znaka vsebujeta in ki jima daje konceptualno podobnost, saj beseda "wok" nakazuje na določeno vrsto hrane, kot je pravilno ugotovila toženka v izpodbijani odločbi. Dodano besedilo "to walk" v predhodni znamki lahko po mnenju sodišča predstavlja le dodatno informacijo glede načina prodaje hrane oziroma tipa restavracij in lokalov ter je glede na celoten vtis in koncept znamke v primerjavi z besedo "wok" manj pomemben, spremljajoč dodatek. Od povprečnega potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo podrobno analiziral vse možne pomenske razlike med primerjanima znakoma ter se vanje še posebej intenzivno poglabljal in jih natančno preučeval ter analiziral.⁴ V obravnavanem primeru je torej po presoji sodišča bistvena pomenska povezanost obeh znakov, ki je v tem, da se v obeh znakih pojavlja beseda "wok", torej dejstvo, da oba znaka odkazujeta na določeno vrsto hrane.

21Prav tako po oceni sodišča primerjani znaki nimajo povsem drugačne fonetične podobe, kot zmotno meni tožnik. Vsi primerjani znaki namreč vsebujejo značilno besedo "wok", ki daje primerjanim znakom podobno fonetično podobo. Pri tem ne gre spregledati, da se beseda "walk" izgovarja zelo podobno oziroma praktično enako kot beseda "wok".

22Ob tem sodišče dodaja, da je bistveno upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela oziroma posameznih elementov. Povprečni potrošnik ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral, ampak praviloma zaznava znak kot celoto in se ne osredotoča (le) na posamezen element, iz katerega je znak sestavljen. Zato je bistvena celovita presoja znakov in ne preizkušanje njihovih posameznih delov. Analizo podobnosti se namreč opravi med znaki v celoti. V končni fazi je odločilna celostna zaznava znamk(e) pri povprečnem potrošniku, torej kako jih bo kot celote dojel relevantni potrošnik.

23Sodišče pripominja, da po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 kot relativni razlog za zavrnitev znamke zadostuje podobnost prijavljenega znaka že z eno prejšnjo znamko druge osebe. Zato tožbeni očitek, da je toženka prijavljeno znamko primerjala (le) z eno prej registrirano znamko stranke z interesom in da naj bi zato nepopolno ugotovila dejansko stanje, ni utemeljen.

24Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je stališče o nepodobnosti znakov, kot ga je toženka zavzela v svoji prejšnji odpravljeni odločbi, res iudicata. Prejšnjo odločbo toženke z dne 19. 5. 2016 je namreč to sodišče s sodbo I U 917/2016-27 z dne 7. 3. 2017 v celoti odpravilo in vrnilo zadevo toženki v ponoven postopek, s čimer se je zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila, preden je bila ta odločba izdana (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). To pomeni, da je morala toženka predmetno zadevo ponovno presojati in o njej v celoti ponovno odločiti. Poleg tega sodišče v sodbi I U 917/2016-27 z dne 7. 3. 2017, kot je razvidno iz njene obrazložitve, ni presojalo opravljene primerjave med znaki, kot je izhajala iz prejšnje odpravljene odločbe. Sodišče v svoji predhodni sodbi niti ni presojalo stališča toženke o nepodobnosti znakov, kot ga je zavzela v prejšnji odločbi, ki je odpravljena in pravno več ne obstaja. Sodišče je v sodbi tudi izrecno navedlo, da se je, glede na to, da je zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, opredelilo (le) do tistih navedb, ki so bile pravno relevantne za sprejem odločitve v zadevi.

25Sodišče se strinja tudi z opravljeno primerjavo blaga in storitev, ki jih pokrivajo prijavljeni znak in predhodne znamke. Glede na okoliščine obravnavanega primera je treba pritrditi toženki, da so v 1. točki izreka izpodbijane odločbe navedene storitve iz razreda 43 po NK, za katere želi med drugim pridobiti zaščito prijavljeni znak, enake storitvam iz razreda 43 po NK, ki jih pokrivajo predhodne znamke, ter da je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe navedeno blago oziroma proizvodi iz razredov 29, 30, 31 in 32 po NK podobno storitvam iz razreda 43 po NK, za katere so registrirane prejšnje znamke stranke z interesom. Z razlogi za tako presojo, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, se sodišče strinja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

26Toženka je pojasnila, na podlagi katerih kriterijev je opravila analizo podobnosti zadevnega blaga in storitev, svojo odločitev pa ustrezno obrazložila. Sodišče pripominja, da se lahko primerjavo blaga oziroma storitev opravi tudi glede na prijavljeno blago oziroma storitve, ki so med seboj tako povezani, da tvorijo (dovolj) homogeno kategorijo, kar je toženka v tem primeru napravila in v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnila, zakaj gre pri prijavljenem blagu za zadostno povezanost. Pri tem je predvsem upoštevala, da je prijavljeno blago oziroma proizvodi namenjeno isti javnosti, da ima skupni namen (prehranjevanje, zaužitje), naravo in bistvene splošne značilnosti, saj vse spada v širšo skupino živil in pijač oziroma prehrambenih izdelkov. Pri tem je toženka uporabila kriterije, kot izhajajo iz relevantne prakse Splošnega sodišča in Sodišča EU.⁵ Zato je skupna analiza, kot je bila opravljena v tem primeru, ustrezna, in ji sodišče v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

27Strinja se s toženko, da so živila v širšem smislu in pijače iz razredov 29, 30, 31 in 32 po NK, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, na eni strani, in storitve iz razreda 43 po NK, ki jih ščitijo predhodne znamke na drugi strani, kljub nekaterim razlikam podobni, saj so med seboj, kot je pojasnila že toženka, povezani. Zadevna živila, ki naj bi jih ščitil prijavljeni znak, se namreč uporabljajo in ponujajo v okviru storitev restavracij oziroma nudenja hrane in pijače, ki jih zagotavlja stranka z interesom, kar pomeni, da je med njimi podana komplementarnost. Prav tako se lahko gostinske storitve oziroma storitve restavracij ponujajo v enakih prostorih, kot se zadevni proizvodi oziroma živila prodajajo, ta živila pa lahko izvirajo iz istih podjetij ali gospodarsko povezanih podjetij, ki tržijo živila, ali iz restavracij, ki prodajajo jedi. Zadevna živila in pijače ter storitve restavracij oziroma storitve nudenja hrane in pijače so namenjene istim potrošnikom, kot je ugotovila tudi toženka. Nekatera živila, za katera želi pridobiti zaščito prijavljeni znak, so sestavine, surovine oziroma osnova za jedi, ki se strežejo v restavracijah, druga pa proizvodi, ki se kot taki ponujajo na jedilnih listih teh restavracij. Nekatera živila je mogoče zaužiti v prostorih, kjer se ponujajo storitve nudenja hrane in pijače.⁶

28Toženka je tudi pravilno presodila, da obstaja verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Tudi po oceni sodišča je v obravnavanem primeru, ob upoštevanju splošne in celovite presoje ter splošnega vtisa obravnavanih znakov, podobnost med njimi taka, da obstaja verjetnost zmede v javnosti v smislu povezovanja s prejšnjo znamko stranke z interesom. Toženka je tudi upoštevala pravilo, po katerem sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev odvisna kriterija. Tožnik in stranka z interesom namreč pokrivata podobno blago oziroma proizvode, kot prej obrazloženo, prijavljeni znak pa daje predvsem ob upoštevanju značilnega oranžnega kvadrata z zaobljenimi robovi, belih grafičnih in besednih elementov ter skupne besede "wok" pri povprečnem potrošniku vtis oziroma občutek povezanosti s prejšnjimi znamkami stranke z interesom. Po oceni sodišča med primerjanimi znaki ne gre za take razlike, ki bi izključevale verjetnost zmede glede samih znamk, sploh pa ne zmede o njihovem izvoru. Pri tem je treba tudi upoštevati, da gre za blago in storitve široke potrošnje, ob nakupu katerih je pozornost potrošnika povprečna.

29Zaključno sodišče v zvezi s tožnikovim sklicevanjem na navedbe, ki jih je podal v postopku pred toženko in v upravnem sporu, ki se je pri tem sodišču vodil pod opr. št. I U 917/2016, pripominja, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, zato mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1, po katerem mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago tožbe, saj tožnik s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje izpodbijane odločitve. Zato se sodišče ni izrecno opredeljevalo do navedb, ki jih je tožnik navajal v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.

30Glede na obrazloženo je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

31Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker stranke niti niso navedle oziroma (substancirano) podale dokaznih predlogov, predlagane listine spisa pa je sodišče presodilo že v okviru preizkusa zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.

32Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Primerjaj tudi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 164/2018 z dne 5. 4. 2018.
² Glej in prim. tudi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 164/2018 z dne 5. 4. 2018.
³ Primerjaj na primer s sklepom Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2013 z dne 9. 12. 2014.
⁴ Glej in prim. tudi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 164/2018 z dne 5. 4. 2018.
⁵ Primerjaj na primer tudi s sklepom Sodišča EU v zadevi C-282/09 P z dne 18. 3. 2010 in sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-28/10 z dne 12. 4. 2011.
⁶ Glej in prim. s sodbama Splošnega sodišča v zadevi T-518/13 z dne 5. 7. 2016 in v zadevi T-562/14 z dne 4. 6. 2015.