VSL Sodba in sklep I Cp 197/2020

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana odločba v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

Tožeči stranki sta dolžni toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.537,20 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeči stranki sta dolžni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 842,28 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje z osebnim vozilom s prikolico, kmetijskim traktorjem z vsemi traktorskimi priključki, z vsemi kmetijskimi stroji ter z vsemi vozili za potrebe kmetijskega in gozdnega izkoriščanja v korist nepremičnin 2100/61 k. o. X, 2411/0 k. o. X in parc. št. 2414/1 k. o. X po obstoječi povezovalni poti D. – R. – A., v breme nepremičnin 2423/3 k. o. X, 2416/0 k.o. X in 2410/0 k. o. X kot služečih zemljišč (I. točka izreka) ter zahtevek, da je toženec dolžan nemudoma opustiti vsa ravnanja, ki onemogočajo izvrševanje stvarne služnosti ter opraviti druga dejanja, ki izhajajo iz I/2. točke izreka sodbe. Prav tako je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi moral toženec v roku 30 dni vzpostaviti traso služnostne poti v prejšnje stanje (II. točka izreka). Odločilo je, da sta tožnika dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 5.438,50 EUR (III. točka izreka). S sklepom je sklenilo, da stvarna pristojnost sodišča za zahtevek prvega tožnika za povračilo škode v višini skupaj 30.000,00 EUR ni podana ter da se po pravnomočnosti odločbe tožba v tem delu odstopi stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

2Zoper odločbo se laično pritožujeta tožnika iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. V pritožbi navajata, da je sodnik prve stopnje v izreku zavajajoče podtaknil številko ukinjene oz. neobstoječe služeče parcele, o čemer sta ga obvestila 6. 6. 2014, ko sta v spis vložila potrdilo o ukinitvi parcele 2423/3 in nastanku parcele 2423/8, k. o. X. Tožnika izpostavljata, da v vlogi z dne 6. 8. 2014 drugi tožnik ni navedel, da vtožuje škodo v zneskih 8.000,00 EUR in 10.000,00 EUR. Prav tako izpodbijata stroškovno odločitev. Sodnik je znesku stroškov 2.256,00 EUR prištel še stroške zastopanja v ponovljenem postopku v znesku 1. 250,40 EUR in to brez navedbe tarifnih številk Odvetniške tarife pred posameznim zneskom in DDV, zaradi česar se stroškovne odločitve ne da preiskusiti. Tožnika v nadaljevanju podrobno povzemata potek pravdnega postopka in vztrajata pri izvedbi dokaza z ogledom spornih nepremičnin in že določenim izvedencem geodetske stroke. Navajata, da sta nasprotovala vabilu na narok 19. 5. 2019, zavračata stransko intervencijo, prav tako se ne strinjata z višino vrednosti spornega predmeta. Sodnik je vrednost spora zavajajoče podtaknil na 146.000,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlagata, da ugodi predlogu za nadaljevanje glavne obravnave, ki je bila zaključena 26. 5. 2016. Sodišče je kršilo enakost pred zakonom, enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva (14., 22., 23. in 34. člen URS) ter zakonsko pravico do sojenja v razumnem roku. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo razveljavi in opravi glavno obravnavo ter samo odloči o zadevi.

3Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v točki I/1. izreka napačno navedlo parcelno številko služeče nepremičnine 2423/3, k. o. X, ki je bila ukinjena in ima sedaj novo parcelno številko 2423/8, k. o. X, o čemer sta tožnika v spis vložila potrdilo z dne 24. 6. 2014, ni utemeljen, saj tožnika tožbe v tem delu nista spremenila. Poleg tega navedba prejšnje parcelne številke služeče nepremičnine ni vplivala na zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnika nista izkazala, da sta zatrjevano stvarno služnost izvrševala (7. in 212. člen ZPP). Pritožbena očitka, s katerima tožnika izpodbijata tretjo in četrto alinejo točke I/2. izreka odločbe, sta neutemeljena. Drži sicer, da sta tožnika v šesti pripravljalni vlogi z dne 6. 8. 2014 navedla, da od toženca zahtevata plačilo odškodnine, vendar višine nista opredelila. V nadaljevanju sta na glavni obravnavi dne 26. 5. 2016 na poziv sodišča modificirala tožbeni zahtevek tako (list. št. 208), da je prvi tožnik navedel, da od toženca vtožuje škodo po predzadnji alineji zahtevka v višini 20.000,00 EUR, po zadnji alineji pa škodo v višini 10.000,00 EUR. Drugi tožnik pa je na poziv sodišča navedel, da po predzadnji alineji zahtevka vtožuje škodo v višini 8.000,00 EUR, po zadnji alineji pa 10.000,00 EUR, skupaj torej škodo v višini 18.000,00 EUR. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, s katerim pritožnika izpodbijata višino vtoževane škode, kot je navedena v tožbenem zahtevku.

6Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo izvesti dokaz z izvedencem geodetske stroke, ki ga je postavilo s sklepom z dne 14. 8. 2014 (list. št. 133), saj sodišče na svoje procesne sklepe ni vezano. Ker je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnika na predmetnih nepremičninah nista izvrševala stvarne služnosti, je zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca geodetske stroke utemeljena.

7Pritožbene navedbe, s katerima tožnika nasprotujeta vabljenju na že opravljene naroke za glavno obravnavo, so neutemeljene. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje o vstopu stranskih intervenientov na strani toženca ni odločalo. Kot izhaja iz sklepa na list. št. 206, sprejetega na glavni obravnavi dne 26. 5. 2016, je sodišče prve stopnje dne 9. 5. 2015 priglašeno stransko intervencijo M. I., Z. I. in R. I. dovolilo. Pritožbeni očitek, da je izvedba dokaza z zaslišanjem stranskih intervenientov na naroku 26. 5. 2016 nezakonita, ker pred tem sodišče prve stopnje ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi stranske intervencije, ni utemeljen, saj je bila stranska intervencija, kot že rečeno, dovoljena s sklepom z dne 26. 5. 2016.

8Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitve ustavnih pravic tožnikov iz 14., 22., 23. In 34. člen Ustave RS, ki ga tožnika uveljavljata zgolj pavšalno, ni utemeljen.

9Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga tožnika uveljavljata v zvezi s preizkusom stroškovne odločitve, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno navedlo pravno podlago svoje odločitve, to je prvi odstavek 154. člena ZPP, pri čemer je navedlo tudi tarifne številke Zakona o Odvetniški tarifi, na podlagi katerih je odmerilo nagrado pooblaščenca toženca. Utemeljeno pa pritožba graja odločitev sodišča glede vrednosti spornega predmeta zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje na naroku dne 26. 5. 2016 določilo na 146.000,00 EUR. Tožnika sta vrednost spora prvotno označila na 1.500,00 EUR, enako je to storilo sodišče prve stopnje po prvi spremembi tožbe na naroku dne 30. 8. 2012. Čeprav sta tožnika v šesti pripravljalni vlogi svoj zahtevek ponovno spremenila in razširila, tako da sta poleg ugotovitve služnostne pravice zahtevala tudi odstranitev preprek, ki ovirajo izvrševanje stvarne služnosti, gre med pravdnima strankama še vedno za spor o stvarni služnosti in vrednost spornega predmeta znaša 1.500,00 EUR. Na naroku dne 26. 5. 2016 sta tožnika odškodninska zahtevka konkretizirala tako, da je prvi tožnik vtoževal povračilo škode v skupni višini 30.000,00 EUR, drugi tožnik pa 18.000,00 EUR. Glede zahtevka prvega tožnika za povračilo škode v višini 30.000,00 EUR je sodišče prve stopnje odločilo, da se v tem delu tožba odstopi Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Glede na to vrednost spornega predmeta v zadevi od 26. 5. 2016 dalje znaša 19.500,00 EUR (1.500,00 EUR+18.000,00 EUR), pred tem pa znaša vrednost spornega predmeta 1.500,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za vrednost spornega predmeta pri stroškovni odločitvi zmotno upoštevalo vrednost 146.000,00 EUR, je pritožbeno sodišče v tem delu delno ugodilo pritožbi tožnikov in ponovno odločilo o stroških postopka. Stranski intervenienti se zoper stroškovno odločitev niso pritožili. Upoštevaje nižjo vrednost spornega predmeta stroški toženca obsegajo nagrado za postopek (vrednost spornega predmeta znaša 1.500,00 EUR) po tar. št. 3100 Zakona o Odvetniški tarifi v znesku 89,70 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 v znesku 82,80 EUR, izdatke po tar. št. 6000 v znesku 20,00 EUR, izdatke po tar. št. 6002 po tar. št. 20,00 EUR, k čemur je potrebno prišteti še stroške zastopanja v ponovljenem postopku od vrednosti spornega predmeta 19.500,00 EUR, ki obsegajo nagrado za narok po tar. št. 3100 v višini 544,70 EUR in nagrado za narok v višini 502,80 EUR, kar skupaj znaša 1.260,00 EUR, povečano za 22% DDV pa 1.537,20 EUR. Stroške postopka v znesku 1.537,20 EUR sta tožnika na podlagi določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP dolžna plačati tožencu v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

10Z ostalimi pritožbenimi navedbami pritožnika zgolj povzemata potek pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bile pravno relevantne, pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11Ker je pritožba tožeče stranke delno utemeljena glede stroškovne odločitve, ji je pritožbeno sodišče na podlagi določila 358. člena ZPP delno ugodilo tako, da je stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo. Po delni spremembi sta tožnika dolžna plačati tožencu pravdne stroške v višini 1.537,20 EUR (znižanje stroškov iz zneska 5.438,50 EUR). V preostalem delu je pritožbo tožnikov zavrnilo in v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Tožnika sta s pritožbo uspela le delno glede stroškovne odločitve, ki predstavlja akcesorno oziroma stransko terjatev. Tožencu so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo v znesku 670,40 EUR (tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi), ter materialni izdatki v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), skupaj 690,40 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 842,28 EUR. Na podlagi določila drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP sta tožnika dolžna tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 842,28 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.