VSL Sklep IV Cp 1829/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je delno spremenilo sklep o začasni odredbi II N 214/2020 z dne 14. 5. 2020 tako, da je stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. določilo na vsako sredo in petek od 16. do 18. ure, ko oče otroka prevzame na otroškem igrišču na G. v bližini otrokovega bivališča, in ga po končanem stiku tja tudi vrne. Fizični stik med nasprotnim udeležencem in sinom pa ne poteka v času počitnic, ki jih otrok preživi s predlagateljico, in sicer v času od 25. 7. 2020 do 8. 8. 2020, ko ima mld. A. A. z nasprotnim udeležencem zgolj telefonske stike enkrat dnevno do 20. ure (I. točka izreka). V preostalem delu je ostal sklep o začasni odredbi nespremenjen (II. točka izreka), kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače – predlog za ukinitev stikov ter podredni predlog stikov pod nadzorom enkrat tedensko v obsegu ene ure in ukinitev fizičnih stikov za čas počitnic do 20. 8. 2020 – pa je sodišče zavrnilo (III. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Sodišče je nekritično povzelo nekatere navedbe iz mnenj CSD, druge navedbe pa prezrlo in napačno presodilo, kateri ukrepi so nujno potrebni za varstvo koristi otroka A. A. Ta je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožen, saj so pri njem že ugotovljene določene psihosocialne težave. Že daljši čas opozarja na vedenjske in čustvene težave ter škodo v razvoju otroka, ki je posledica neprimernega izvrševanja stikov. Tudi iz mnenja CSD z dne 8. 5. 2020 izhaja, da bi bilo smiselno stike dodatno omejiti, če jih oče ne bo uspel samostojno redno uresničevati ter da se otroka k stikom ne sili. Nevzdržno je, da je otrok na stiku v tujem okolju sam z očetom, saj so zanj že stiki v znanem okolju stresni in jih očitno odklanja. Nasprotni udeleženec stikov z otrokom že vrsto let ni imel, zato je edina razumna odločitev ta, da se določijo vsako sredo od 16. do 17. ure pod nadzorom CSD. Tudi odločitev sodišča o neukinitvi fizičnih stikov za čas počitnic od 9. 8. 2020 do 20. 8. 2020 ni v otrokovo korist, saj je želela ta del počitnic preživeti za otroka čim manj stresno in za nekaj časa odpotovati, kar pa ji je zaradi odločitve sodišča onemogočeno.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu z dne 3. 7. 2020 za spremembo sklepa o začasni odredbi v celoti ugodi. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve v ponovni postopek pred sodišče prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je o pritožbi predlagateljice odločilo na podlagi njenih navedb ter na podlagi po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z drugim odstavkom 6. in 7. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršem. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) stiki omejijo.

7K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.¹

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po uradni dolžnosti stike med nasprotnim udeležencem in mld. sinom uredilo na način, da potekajo vsako sredo in petek od 16. do 18. ure, ko nasprotni udeleženec prevzame sina na otroškem igrišču na G. ter ga po končanem stiku tja tudi vrne, ter odločitev o odsotnosti fizičnih stikov v času od 25. 7. 2020 do 8. 8. 2020, ko ti potekajo le telefonsko enkrat dnevno do 20. ure, pravilna.

9Pritožbeni očitek o nekritičnem povzemanju navedb iz mnenj CSD ni utemeljen. Več mnenj odločno nasprotuje maminemu predlogu za omejitev stikov in staršema močno priporoča vključitev v psihoterapevtsko in psihološko obravnavo ter vključitev otroka v pedopsihiatrično obravnavo. Iz mnenj je mogoče razbrati, da so otrokove težave pri stikovanju z očetom posledica hudega konflikta med staršema zaradi nerazrešenega partnerskega odnosa. Udeleženca partnerske in starševske vloge nista razmejila. Oba slabše prepoznavata potrebe otroka, zato se že nakazuje otrokova potreba po strokovni pomoči. Otrok izkazuje nekritično lojalnost materi in povečan odpor do očeta, ki je večinoma osnovan na materinem opisovanju očeta.

10Pristojni CSD je v mnenju izrazil pomisleke glede (krajevne) omejitve stikov na otroško igrišče v bližini otrokovega domovanja, saj tako očetu kot otroku to omogoča umikanje iz odnosa. Otrok zbeži v igro s prijatelji, v stiski poišče pomoč mame ali njenih staršev, oče pa do določene mere prelaga odgovornost nanje in se med stikom ukvarja z drugimi stvarmi. Krajevna omejitev mami omogoča posredno spremljanje stikov; s pretirano občutljivostjo in zaščitniškim odnosom pa pri otroku utrjuje nezdrave vedenjske vzorce.

11Takšne ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča jasno nakazujejo potrebo po stikovanju med očetom in sinom izven otrokovega domovanja. Očitki o tem, da otrok sam z očetom v tujem okolju sploh še ni bil, so neutemeljeni. Otrok je že v šestem letu starosti; iz mnenja pristojnega CSD pa izhaja, da oče otroka ne ogroža. Zato ni razlogov, da s sinom ne bi preživel dveh ur dvakrat tedensko izven igrišča, ki je v bližini otrokovega doma oziroma bi bilo vztrajanje pri tako omejenih stikih za otroka oziroma za njegov odnos z očetom lahko ogrožajoče.

12V izpodbijanem sklepu je prepričljivo pojasnjeno, da določene otrokove psihosocialne težave izhajajo iz nerešenega konflikta med staršema, in dejstva, da mati ne naredi vsega, kar je v njeni moči, da bi stiki med očetom in otrokom nemoteno ter kvalitetno potekali. Otroka pretirano navezuje nase in ima veliko težnjo po nadzorovanju poteka stikov, kar je bilo prepoznano tudi v mnenju CSD z dne 7. 1. 2020. Pritožbeno sodišče sledi oceni sodišča prve stopnje, da sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.

13Sodišče prve stopnje nikakor ni nekritično povzelo mnenj CSD, marveč je – nasprotno – iz mnenja izluščilo bistvene poudarke, ki utemeljujejo sprejeto odločitev. Materina hipersenzibilnost in hiperprotektivnost, na kateri opozarja mnenje CSD, visoko konflikten odnos med staršema ter očitno materino nerazumevanje otrokovega stanja², utemeljujejo spremembo začasne odredbe o stikih v delu, ki se nanaša na kraj izvajanja stika.

14Pravilna je tudi odločitev v zvezi z omejitvijo stikov v času poletnih počitnic na zgolj telefonske stike enkrat dnevno do 20. ure zvečer, kot so bili določeni v drugi alineji I. točke izreka. Materino zavzemanje za takšen režim stikov ter odsotnost fizičnih stikov za mesec dni je neutemeljeno, saj bi tudi po oceni pritožbenega sodišča tako dolgo obdobje brez fizičnega stika lahko botrovalo odtujitvi med nasprotnim udeležencem in sinom.

15Pritožbeno sodišče je na podlagi zgoraj pojasnjenega pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), saj (tudi) niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Primerjaj VSL IV Cp 659/2016, IV Cp 1760/2018, IV Cp 1683/2016.
² Na CSD je, soočena s potrebo po strokovni obravnavi otroka, povedala, da njenemu otroku nič ne manjka.