VSRS Sklep I Kp 69681/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 69681/2019 z dne 22. 6. 2020 je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Izrečena mu je bila kazen eno leto zapora. Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika in izpodbijano sodbo, tudi po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2Ker je obtoženec v priporu, je pritožbeno sodišče po določbi tretjega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preizkusilo, ali so še podani razlogi za pripor. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da je pri obtoženemu A. A. še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

3Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve Ustave ter Vrhovnemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in obtožencu pripor odpravi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik z navedbami, da izvedeni dokazi na glavni obravnavi ne potrjujejo, da je obtoženi storil očitano mu kaznivo dejanje, ne more uspešno izpodbiti presoje pritožbenega sodišča, da je podan utemeljen sum, da je obtoženi skozi daljše časovno obdobje, kot je navedeno v obtožnici, izvrševal nasilje nad svojo mamo. Pritožbeno sodišče je navedlo, da utemeljen sum izhaja iz pravnomočne obtožnice ter da je potrjen z dokazi, izvedenimi tekom dokaznega postopka na glavni obravnavi, zato pritožnik z drugačno oceno izvedenih dokazov, ne more uspeti.

6Pritrditi je tudi pritožbenemu sodišču, da je na obtoženčevi strani podana realna ponovitvena nevarnost. Na navedeno je pritožbeno sodišče sklepalo na podlagi obtoženčeve dosedanje predkaznovanosti za kazniva dejanja z elementi nasilja, v povezavi z obtoženčevo odvisnostjo od drog in alkohola ter njegovimi osebnimi lastnostmi, kot izhajajo iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke. Poudarilo je, da naj bi obtoženec v tem postopku obravnavano kaznivo dejanje pričel izvrševati takoj po tem, ko je prestal zaporno kazen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kar kaže, da ga niti do sedaj izrečene zaporne kazni niso spametovale. Navedeno v povezavi z njegovo odvisnostjo od drog in alkohola in njegove osebnostne lastnosti, to je frustracijska intoleranca, ki se odraža v vzkipljivosti, kaže na konkretno nevarnost, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, zlasti na škodo matere. Teh pravilnih zaključkov pritožbenega sodišča pritožnik ne uspe uspešno omajati s poudarjanjem, da obtoženčeva predkaznovanost za kaznivo dejanje umora in nasilništva na škodo partnerice, ne kažeta na ponovitveno nevarnost, ker še ni bil obsojen za kazniva dejanja na škodo svoje matere. Kot je pravilno poudarilo že pritožbeno sodišče, naj bi bil obtoženec utemeljeno osumljen, da je takoj po prestani zaporni kazni zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini na škodo bivše partnerke, potem, ko se je vrnil v stanovanje k svoji mami, začel z izvrševanjem istovrstnega kaznivega dejanja na škodo matere, ki ga je izvrševal skozi daljše časovno obdobje. V pravnomočni obtožnici se obtožencu očita, da naj bi kazniva dejanja izvrševal dlje kot dve leti in pol, zato so pritožbene navedbe, da ni jasno, kaj pritožbeno sodišče šteje kot daljše časovno obdobje, neutemeljene.

7Brezuspešno je pritožbeno poudarjanje izpovedbe oškodovanke in obtoženčeve partnerice, da je obtoženec problematičen zgolj, ko je pod vplivom drog. Ni namreč pritrditi zagovorniku, da je iz razloga, ker v priporu abstinira in je vključen v program zdravljenja, ozdravljen odvisnosti. Odvisnost je poleg fizične tudi psihična. Iz izvedenskega mnenja za obtoženca izhaja, da je kljub večletnemu zdravljenju, že deset let odvisen od psihoaktivnih snovi, to je prepovedanih drog, nepredpisanih zdravil in alkohola ter da potrebuje ustrezno zdravljenje odvisnosti od navedenih snovi in striktno abstinenco.

8Čeprav je obtoženec v priporu že več kot deset mesecev, je tudi po oceni Vrhovnega sodišča nadaljnje podaljšanje pripora sorazmerno. Obtoženec je bil že dvakrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo, to je zaradi kaznivega dejanja umora, dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe pa tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kot se obravnava v tem postopku, to je nasilja v družini. Obtoženec je tako že v preteklosti, posegal po najbolj varovani človekovi dobrini, to je življenju in zdravju. Tudi v predmetnem postopku se mu očita, da naj bi materi grozil z neposrednim napadom na življenje in telo, zato je mogoče njeno varnost, zlasti ob upoštevanju, da z obtožencem živita na istem naslovu, zagotoviti edinole z nadaljnjim vzdrževanjem pripornega statusa. Zavzemanje pritožnika za nadomestitev pripora z milejšim ukrepom je zato brezuspešno.

9Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in tega pritožbene navedbe niso uspele omajati, je Vrhovno sodišče pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.