UPRS Sodba I U 394/2020-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku izterjave preživnine v Švici. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve stroškov prevoda listin za namen sprožitve postopka izterjave preživnine v tujini. Pojasnil je, da mati njegovega sina živi v Švici in za sina ne plačuje preživnine. K prošnji je priložil zapis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), iz katerega izhaja, da bi za začetek postopka izterjave preživnine moral zagotoviti uradne prevode listin v nemški jezik preko sodnega tolmača. Tožena stranka se pri zavrženju tožnikove vloge sklicuje na določilo 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se le-ta lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Brezplačna pravna pomoč se dodeli tudi v postopku pred mednarodnimi sodišči ali arbitražo. Tožena stranka ugotavlja, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v postopku, ki bi potekal pred tujim nacionalnim in ne mednarodnim sodiščem. Ne obstaja pravna podlaga, na podlagi katere bi se mu lahko krilo stroške prevodov listin. Slovenski državljan lahko na podlagi določbe 52.f člena ZBPP na območju Republike Slovenije prosi le za pravno pomoč v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tujemu pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč, če gre za izvršilno zadevo, za katero je pristojno drugo sodišče ali organ druge države članice EU, Švica pa ni država članica EU.

2Tožnik v tožbi navaja, da če preživninski zavezanec, ki živi v tujini, ne plačuje preživnine, se lahko upravičenec obrne po pomoč na Sklad. V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba Uredbe sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008, ki se nanaša na izvrševanje, uporabo in priznavanje tujih sodnih odločb, kar se za Švico ne uporablja. Sklad zahteva, da se poleg predložitve dokumentacije zagotovi tudi prevod sodbe. Gre za obširno dokumentacijo in je zato tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč za prevod. Tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ne bo začel postopka v tujini, za katerega bi potreboval prevod listin, ampak bo vlogo podal pri Skladu, ki bo kot zaprošeni organ posredoval pristojnemu sodelovalnemu organu v Švico listine. Prevode torej potrebuje v Republiki Sloveniji, kjer bo Sklad nudil pravno pomoč v postopku izterjave preživnine. Sklad lahko vlaga zahtevke tudi v Švici za upravičence, ki živijo v Republiki Sloveniji. Doslej ni sporno, da se prosilcem ne bi dodeljevala brezplačna pravna pomoč tudi za prevode listin. Tožena stranka pa bi morala tožnikovi prošnji ugoditi tudi na podlagi 52.f in 52.i člena ZBPP, ki določa, da se prošnja, ki jo sodišče pošlje organu, izpolni v jeziku, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije kot jezik, v katerem država članica Evropske unije sprejema prošnje. Če strokovna služba za brezplačno pravno pomoč sprejme prošnje, ki niso izpolnjene v jeziku Evropske unije, zagotovi prevod. Uradni jezik Švice pa je med drugim tudi francoščina, italijanščina in nemščina, torej s prevodom ne bi smelo biti težav. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, oziroma, da sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

4Tožba ni utemeljena.

5ZBPP v 7. členu določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. 52.f člen ZBPP pa določa, da če je za odločanje oziroma za izvršbo v civilni zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v Republiki Sloveniji, pristojno sodišče oziroma organ druge države članice Evropske unije, je ta oseba ne glede na državljanstvo upravičena do pravne pomoči v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je določena v 52.g do 52.l členu tega zakona.

6Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik glede na navedena določila ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni pravne podlage, da bi se mu lahko tovrstna pravna pomoč dodelila. Glede navedenega sodišča sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v sklepu tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v postopku, ki bi potekal pred tujim nacionalnim in ne mednarodnim sodiščem in da ne obstaja pravna podlaga, na podlagi katere bi se mu lahko krilo stroške prevodov listin.

7V zvezi s tožbeno navedbo, da tožnik ne bo začel nobenega postopka v tujini, ampak potrebuje prevode listin za potrebe Sklada, da bo le-ta začel postopek v tujini, sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da te tožbene trditve sicer držijo, vendar pa tožena stranka v sklepu dejanskega stanja ni prikazala drugače, kot izhaja iz upravnega spisa. Tožnik nedvomno res potrebuje prevode listin zato, da bo Sklad v tujini sprožil ustrezne postopke, vendar pa s tem še vedno niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tudi v tem primeru (torej posredna brezplačna pravna pomoč preko Sklada, ki bi sprožil postopke v tujini) niso izpolnjeni pogoji po ZBPP, saj ne bo šlo za postopek pred domačimi sodišči niti pred mednarodnimi sodišči niti za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči pri organu za brezplačno pravno pomoč druge države članice EU. Šlo bo za postopek po nacionalnem pravu tuje države, ki ni članica EU. Torej je tožena stranka dejansko stanje pravilno ugotovila in tudi pravilno uporabila materialno pravo. V zvezi s tožbeno navedbo, da lahko Sklad vlaga zahtevke tudi v Švici, pa sodišče pripominja, da to še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za brezplačno pravno pomoč po ZBPP.

8Glede tožbene navedbe, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi za prevode listin, v zvezi s čemer tožnik tudi prilaga primer take odločbe, pa sodišče pojasnjuje, da se sicer res lahko taka brezplačna pravna pomoč podeli, vendar če bi šlo za postopke pred domačimi sodišči ali mednarodnimi sodišči in tudi primer odločbe, ki ga tožnik prilaga, se nanaša na sodni postopek pred domačim sodiščem.

9V zvezi s tožbeno navedbo, da bi bilo potrebno tožbi ugoditi zato, ker je v 52.i členu ZBPP določeno, da se prošnja pošlje organu v jeziku, ki je tudi uradni jezik članice Evropske unije, pa sodišče pojasnjuje, da je potrebno 52.i člen ZBPP tolmačiti v povezavi z 52.f členom ZBPP. Obe določili se nanašata na brezplačno pravno pomoč za vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v drugi državi članici Evropske unije, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen.

10Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave ob smiselni uporabi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik ni predlagal nobenega takega dokaza, ki bi ga bilo mogoče izvesti na glavni obravnavi in tudi ni predlagal same glavne obravnave.

K točki II izreka:

11Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek o povrnitvi stroškov postopka saj tožeča stranka krije sama svoje stroške, skladno s četrtim odstavkom 25. členom ZUS-1.