VSK Sklep Cpg 117/2020

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek odločanja glede vpisa prenosa delnic v registru, in sicer do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku nasprotnih udeležencev iz te zadeve kot tožečih strank in v z njihove strani začetem pravdnem postopku zoper predlagateljico iz te zadeve oz. subjekt vpisa kot toženo stranko, in sicer zaradi ugotovitve ničnosti sklepa o prenosu oz. podrejeno zaradi izpodbojnosti in razveljavitvi navedenega sklepa, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. Pg 227/2019.

2Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, ni upoštevalo pomena pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko družbam, udeleženim pri prepojitvi, nastane zaradi poznejšega vpisa. Tega tehtanja registrski organ ni opravil. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da pri presojanju škode ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register. V tej zvezi se izpodbijani sklep ne opredeli niti z besedico in je že zaradi tega razloga nezakonit. V konkretnem primeru je potrebno poudariti, da je interes glavnega delničarja in same družbe v čim hitrejši izvedbi postopka prenosa delnic manjšinskih delničarjev ter v izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz skupščinskega sklepa. Dodatno je subjekt vpisa v predmetnem primeru dokazoval tudi obstoj konkretne škode, med drugim tudi, da neizvedba iztisnitve delničarjev zanj predstavlja neizpolnitev zaveze po Pogodbi o finančnem prestrukturiranju skupine F. z dne 16.5.2018. Posledica neuspešne iztisnitve bi bila v (ne)ustanovitvi novega zavarovanja na novo pridobljenih delnicah T. O. d.d.. Gre za dogodek kršitve po MRA2, po katerem imajo upniki pravico, da poleg obrestne mere dolžnikom obračunajo še dodatek k obrestni meri, in sicer v višini 2 % letno, kar znaša 440.403,00 EUR.

3Nasprotni udeleženci so po svojih pooblaščencih vložili dva odgovora na pritožbo, pri čemer so predlagali pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba subjekta vpisa je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče mora paziti na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da mora biti manjšinskim delničarjem tudi na skupščini, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja, zagotovljena pravica do obveščenosti iz 305. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)¹, vendar pa - po oceni pritožbenega sodišča - v primeru, ko je bila na skupščini, ki je odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 (kolikor so na skupščini zahtevane informacije povezane z višino same odpravnine), sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati s tožbo po drugem odstavku 395. člena ZGD-1, marveč se ta kršitev rešuje izključno v postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine v skladu z drugim odstavkom, 388. člena ZGD-1. Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja namreč ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 358. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). To pa pomeni, da se kontrola primernosti ponujene denarne odpravnine ne izvaja v okviru preizkusa izpodbojnosti skupščinskega sklepa, temveč se izvaja v posebnem nepravdnem sodnem postopku (drugi odstavek 388. člena ZGD-1). Sklep skupščine o izključitvi ostane v veljavi, čeprav ponujena denarna odpravnina ni primerna ali sploh ni bila ponujena oz. ni bila ponujena pravilno. S tem zakon usklajuje interes glavnega delničarja, da se postopek iztisnitve izpelje čim hitreje, in interes manjšinskih delničarjev, da je prenos delnic primerno kompenziran. Poleg tega pa želi takšna zakonska ureditev preprečiti, da bi spori glede višine denarne odpravnine povzročili registrsko zaporo iz 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1 (drugi odstavek 387. člena ZGD-1).

6Po oceni pritožbenega sodišča pa v postopku iztisnitve možnost izpodbijanja ni izključena le iz razloga, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), marveč tudi iz razloga kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, če se zahtevane informacije po svojem bistvu nanašajo na višino denarne odpravnine. Takšna interpretacija² je v skladu z namenom in smislom določbe 388. člena ZGD-1, upoštevaje ob tem, da če zakon izključuje možnost izpodbijanja zaradi tega, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), velja to celo bolj v primerih, ko je bila kršena zgolj pravica delničarja do obveščenosti v zvezi s ponujeno denarno odpravnino. Registrsko sodišče je v tej zvezi zavzelo drugačno materialnopravno stališče, ki je po presoji pritožbenega sodišča napačno. Iz tega razloga je registrsko sodišče pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev (v povezavi s predlogom za prekinitev registrskega postopka – četrti in peti odstavek 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugi odstavkom 387. člena ZGD-1), zmotno zaključilo, da obstaja velika verjetnost, da bodo nasprotni udeleženci s tožbo na izpodbijanje spornega skupščinskega sklepa po drugem odstavku 395. člena ZGD-1 uspeli. Po drugi strani pa se registrsko sodišče zaradi takšnega zaključka glede uspešnosti izpodbijanja omenjenega skupščinskega sklepa s tožbo (ker je bila manjšinskim delničarjem kršena pravica do obveščenosti v zvezi s ponujeno denarno odpravnino), sploh ni ukvarjalo z ostalimi izpodbojnimi razlogi in ničnostnimi razlogi, ki jih manjšinski delničarji uveljavljajo v tožbi, s katero napadejo sporni sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja.

7Zaradi tega pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa sploh ni moglo v celoti preizkusiti in je bilo zato treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru – ZSReg in 42. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

¹ Glej podrobneje sklep VSK Cpg 67/2020 z dne 11.6.2020.
² ZGD-1 tega vprašanja izrecno ne ureja, kot je to primer v nemškem korporacijskem pravu; novela UMAG: dopolnitev četrtega odstavka paragrafa 243 AktG.