VSRS Sklep I Kr 40/2020

Za postopek o prekršku je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

A.

1Policijska postaja Novo mesto kot prekrškovni organ je pri Okrajnem sodišču v Sežani vložila obdolžilni predlog proti mladoletni D. F. zaradi prekrška po prvem odstavku 33. člena ZPPPD.

2Okrajno sodišče v Postojni, ki je pristojno za odločanje o prekrških, storjenih na območju Okrajnega sodišča v Sežani, se je s sklepom PR 223/2020 z dne 7. 9. 2020 izreklo za krajevno nepristojno in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu. Ugotovilo je, da ima mladoletnica poleg stalnega prebivališča v Štanjelu tudi začasno prebivališče v Novem mestu, kjer dejansko prebiva, pri svoji odločitvi pa se je oprlo na 174. člen Zakona o prekrških (ZP-1), ki določa, da je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.

3Okrajno sodišče v Novem mestu je sprožilo spor o pristojnosti. Po 174. členu ZP-1 je za odločanje v tej zadevi pristojno tudi Okrajno sodišče v Postojni. Ker je slednje s postopkom zoper mladoletnico že začelo, saj je njej in njeni zakoniti zastopnici poslalo vabilo na zaslišanje oz. obvestilo staršem o začetku postopka, in ker je opravilo formalni preizkus obdolžilnega predloga, se Okrajno sodišče v Postojni ne bi smelo (več) izreči za krajevno nepristojno.

B.

4Iz podatkov spisa je razvidno, da je Okrajno sodišče v Postojni ob formalnem preizkusu obdolžilnega predloga preverilo, na katerem od prijavljenih naslovov, začasnem ali stalnem, mladoletnica dejansko prebiva, in sicer prav „zaradi določitve krajevne pristojnosti in nadaljnjega vodenja postopka“. Ugotovilo je, da se mladoletnica nahaja na naslovu stalnega bivališča v Štanjelu, medtem ko iz podatkov spisa izhaja, da naj bi bil prekršek storjen v Novem mestu, kjer je mladoletnica nameščena v stanovanjski skupini Vzgojno izobraževalnega zavoda A. in da naj bi prekršek odkrile vzgojiteljice tega zavoda.

5174. člen ZP-1 ne razmejuje, kdaj je pristojno sodišče po stalnem in kdaj po začasnem bivališču mladoletnika. Navezne okoliščine za določitev krajevne pristojnosti so načeloma določene tako, da je krajevno pristojno sodišče tisto, ki je najtesneje povezano z obravnavano zadevo, saj se pred takim sodiščem postopek najlažje izvede. Za položaj mladoletnikov ob storitvi prekrška je značilno, da se jim na eni strani še ne priznava enak pravni status kot polnoletnim osebam, po drugi strani pa se vendar štejejo za odgovorne za protipravna ravnanja¹. Kot vodilo za posebno materialnopravno in procesnopravno ureditev prekrškov, ki jih storijo mladoletniki, se prepoznava namen, da se z vzgojnimi ukrepi z nasveti in opozorili, z varstvom in pomočjo in z razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotavljata njihova vzgoja in pravilen razvoj, oz. da se z drugimi sankcijami tudi vpliva na mladoletne storilce prekrškov, da jih ne bi ponavljali kot tudi na druge mladoletnike, da ne bi delali prekrškov (32. člen ZP-1). Zato je treba v postopku zoper mladoletnika poleg dejstev, ki se nanašajo na prekršek, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, preučiti okolje in razmere, v katerih mladoletnik živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Da se ugotovijo te okoliščine, bo moralo sodišče zaslišati (tudi) mladoletnikove starše, njegove skrbnike in druge, ki lahko dajo o njih potrebne podatke (182. člen ZP-1). Zato je smiselno, da se mladoletnika obravnava tam, kjer dejansko prebiva, kar je podatek, ki ga je ob preizkusu obdolžilnega predloga preverilo tudi Okrajno sodišče v Postojni.

6Mladoletnica se je ob preizkusu obdolžilnega predloga dejansko nahajala na naslovu stalnega prebivališča, zato je postopek o prekršku začelo Okrajno sodišče v Postojni, in sicer s tem, ko je mladoletnici oz. njeni mami vročilo vabilo na zaslišanje oz. obvestilo staršem o začetku postopka proti mladoletniku. Zatem se je mladoletnica vrnila na naslov začasnega bivališča v Novem mestu, vendar to ne more biti odločilno in to kljub temu, da Okrajno sodišče v Postojni še ni pričelo z izvajanjem dokazov. Čeprav mora sodišče po prvem odstavku 82. člena ZP-1, ki se po 172. členu ZP-1 uporablja tudi v postopku zoper mladoletnike, na krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in zadevo, če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, temu odstopiti brez odlašanja, pa določb ZP-1 z vidika ekonomičnosti postopka in pravne varnosti ni mogoče razlagati tako, da se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreka časovno neomejeno. Vrhovno sodišče se je v zvezi s časovnimi mejami preizkusa krajevne pristojnosti po prvem odstavku 82. člena ZP-1 že izreklo in ga omejilo na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti². Po začetku postopka, ko je sodišče že opravilo določena procesna dejanja, bi namreč (pogosto) spreminjanje krajevne pristojnosti povzročilo nepotrebno ponavljanje že izvedenih dejanj in s tem povezano zavlačevanje postopka ter povzročanje dodatnih stroškov. Hitrost in učinkovitost postopka pa je treba zagotoviti tudi v postopku o prekršku zoper mladoletnika.

7Ob predhodnem preizkusu krajevne pristojnosti Okrajno sodišče v Postojni, kot to utemeljeno navaja Okrajno sodišče v Novem mestu, v zvezi s svojo krajevno pristojnostjo ni imelo pomislekov, zato je postopek o prekršku tudi začelo. Samo zato, ker se je dejanska lokacija bivanja mladoletnice zatem s stalnega naslova spremenila na začasnega, do spremembe krajevne pristojnosti ni prišlo. Ob takšnem razlogovanju bi namreč vsaka nadaljnja sprememba dejanskega prebivališča terjala ponovni preizkus krajevne pristojnosti in morebitni odstop drugemu sodišču, kar pa glede na zgoraj predstavljena izhodišča ni sprejemljivo.

8Za postopek o prekršku je zato pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

¹ Bele, I., idr.: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 148-149.
² Sklep Vrhovnega sodišča I Kr 13/2009 z dne 17. 3. 2009 in I Kr 23/2017 z dne 6. 7. 2017.