VSL sklep Cst 477/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo: 1) da se ugovoru upnika B., d. o. o., z dne 30. 6. 2020 delno ugodi tako, da se obračuna obresti po 256. členu ZFPPIPP od objave začetka postopka osebnega stečaja do 8. 6. 2020 tudi na priglašene stroške, kot del terjatve upnika (poleg že obračunanih na glavnico); v preostalem delu se ugovor zavrne; 2) prva splošna razdelitev se opravi na podlagi končnega načrta prve splošne razdelitve z dne 17. 9. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati s tem sklepom.

2Upnik se zoper sklep pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, in sicer določbe 256. člena ZFPPIPP. Navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, po katerem se od začetka stečajnega postopka obrestuje zgolj glavnica prijavljene terjatve in stroški, ne pa prijavljena terjatev kot celota. S tem je napačen tudi obračun stanja še nepoplačanega dela prijavljene terjatve. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o prvi splošni razdelitvi razveljavi v delu, v katerem prvostopenjsko sodišče ni ugodilo ugovoru pritožnika glede obrestovanja celotne terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ter naloži prvostopenjskemu sodišču in/ali stečajnemu upravitelju, naj pripravi načrt prve splošne in končne razdelitve tako, da bo ob pripravi načrta obračunal terjatev na način, da se obresti obračunajo od celotne v stečaj prijavljene terjatve in ne zgolj od prijavljene glavnice in stroškov.

3Upravitelj v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom o prvi splošni razdelitvi, izdanem na podlagi 365. člena ZFPPIPP, delno ugodilo ugovoru upnika tako, da se mu obračuna obresti po 256. členu ZFPPIPP od objave začetka postopka osebnega stečaja do 8. 6. 2020 (presečni dan načrta prve splošne in končne razdelitve z dne 10. 6. 2020) tudi na priglašene stroške kot del terjatve upnika (poleg že obračunanih obresti na glavnico), zavrnilo pa je ugovor upnika v preostalem delu, to je glede obračuna obresti od uveljavljenih kapitaliziranih obresti za čas od objave začetka postopka osebnega stečaja (dne 4. 8. 2016) do 8. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je 256. člen ZFPPIPP lex specialis v razmerju do 381. člena OZ.¹ Iz 256. člena ZFPPIPP pa po presoji prvostopenjskega sodišča izhaja, da se v stečajnem postopku obrestujejo le tiste terjatve, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, to pa sta glavnica in obresti. Taka razlaga naj bi bila tudi v skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je zavzeto materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča zmotno. V skladu s 60. členom ZFPPIPP mora prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti vsebovati med drugim določen zahtevek za priznanje terjatve, zahtevek pa mora vsebovati znesek glavnice terjatve in če upnik poleg glavnice uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (prim. 1. točka prvega odstavka ter 1. in 2. točko drugega odstavka cit. člena). Pritožnik pravilno opozarja, da ZFPPIPP ne daje podlage za razlikovanje med posameznimi postavkami terjatve in se kot terjatev upošteva seštevek vseh postavk, ki jih upnik uveljavlja iz iste dejanske in pravne podlage, torej seštevek glavnice, stroškov in kapitaliziranih obresti, če jih upnik uveljavlja. Sodna praksa je zavzela stališče, da od tako prijavljene terjatve tečejo že po samem zakonu obresti po predpisani obrestni meri, t. j. po obrestni meri zamudnih obresti, določeni z zakonom.² Pravna podlaga za nadaljnji tek obresti po začetku stečajnega postopka je podana v 256. členu ZFPPIPP.

7Po mnenju prvostopenjskega sodišča jezikovna razlaga prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP ne daje pravne podlage za obrestovanje tistih terjatev, ki se do začetka stečajnega postopka niso obrestovale, to pa naj bi bile tudi kapitalizirane obresti. Možni besedni pomen pravnega pravila se določa z jezikovno razlago, ki hkrati predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. V konkretnem primeru pa zakonsko besedilo ni enoznačno oziroma popolnoma jasno. Zato je za razlago zakonske določbe treba uporabiti tudi namensko oziroma teleološko metodo. Namen pravnega pravila iz prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP je v tem, da se z začetkom stečajnega postopka prijavljene zapadle terjatve obrestujejo po enaki, predpisani obrestni meri, če upnik uveljavlja tudi obresti. Ni pa namen cit. določbe, da v stečajnem postopku derogira 381. člen OZ. Za razlago, da upnik v stečajnem postopku, kljub prijavi terjatve (vložitvi zahtevka), ne bi bil upravičen do t.i. procesnih obresti, ni videti razumne razlage. Načelu enakega obravnavanja upnikov v smislu 46. člena ZFPPIPP je zadoščeno že s tem, da se za vse terjatve upošteva enaka, predpisana obrestna mera (drugi odstavek 23. člena ZFPPIPP).

8Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično zmotne ugotovitve dejanskega stanja je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijati sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje (in upravitelj pri pripravi načrta prve razdelitve) upoštevati zgoraj obrazloženo materialnopravno stališče višjega sodišča.

________________________

¹ 256. člen ZFPPIPP določa: 1) obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, se z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri; 2) če se terjatev upnika do stečajnega dolžnika pred njeno zapadlostjo ne obrestuje in terjatev ob začetku stečajnega postopka še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te terjatve teči od njene zapadlosti. 381. člen OZ pa določa, da je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

² Prim. VSL sklep Cst 429/2019, sodba in sklep I Cpg 745/2018 in sodba I Cpg 591/2010 ter druge.