VSRS Sklep X DoR 217/2020

Predlog se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT-0610-4813/2012-8 z dne 13. 5. 2013. Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011 odmeril in naložil v plačilo razliko akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2010 v znesku 50.447,05 EUR in za leto 2011 v znesku 52.950,56 EUR, oboje s pripadajočimi obrestmi, ter obresti od razlike predhodnih akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2011 v višini 1.759,92 EUR in za leto 2012 v višini 439,15 EUR.

2Iz obrazložitve navedene sodbe med drugim izhaja, da je Upravno sodišče na glavni obravnavi zaradi nesubstanciranosti zavrnilo tožnikov predlog za zaslišanje priče A. A., čemur tožnik ni ugovarjal.

3Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

4Predlog ni popoln.

5Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V 367.b členu je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek). Če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek).

6Predlagatelj kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja: "Ali je Upravno sodišče v konkretnem primeru ravnalo pravilno in v skladu z določbami Zakona o upravnem sporu in Zakona o pravdnem postopku, ko je kot nesubstanciranega zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče A. A.?"

7V obrazložitvi predlagatelj trdi, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, odgovor nanj pa je pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava in razvoj prava preko sodne prakse. Navedeno pomeni prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP, kar ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Predlog sicer opozarja, da v skladu s sodno prakso ni zadostna obrazložitev dokaznega sklepa, da se dokazni predlog z zaslišanjem priče zavrne kot nesubstanciran, vendar je odstop od sodne prakse zatrjevan pavšalno, brez konkretizacije z opisom in navedbo opravilnih številk zadev, v katerih je bilo sprejeto stališče iz predloga.

8Predlagatelj še navaja, da izpostavljeno pravno vprašanje ni pomembno le za njegov položaj, temveč tudi za vnaprej nedoločeno število podobnih primerov, ki obravnavajo vprašanje dokazovanja poslovnih dogodkov. Vendar se to utemeljevanje objektivnega pomena zadeve ne nanaša na problem zavrnitve dokaznega predloga zaradi nesubstanciranosti, ampak – kot je razvidno na 4. strani predloga – na sredstva za dokazovanje poslovnih dogodkov oziroma dilemo, ali se za ugotavljanje davčno priznanih odhodkov lahko uporabijo le verodostojne listine.¹ Navedeno potrjuje tudi nadaljevanje na 5. strani predloga, kjer je izrecno poudarjeno, da je zavrnitev dokaznega predloga kot nesubstanciranega dodatna kršitev Upravnega sodišča, kar Vrhovno sodišče razume kot dodatno glede na predhodno očitano napačno stališče istega sodišča, da se poslovni dogodki priznavajo le na podlagi verodostojnih listin.

9To pomeni, da niti omenjene navedbe ne predstavljajo okoliščin, ki kažejo na pomembnost postavljenega vprašanja. Ob tem pa konkretno pravno vprašanje, ki bi se nanašalo na dokazna sredstva, v predlogu sploh ni oblikovano.

10Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija (predlagatelj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje). Poleg tega v pretežnem delu izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar je nedopusten revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

11Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

¹ Vrhovno sodišče pripominja, da Upravno sodišče takšnega stališča tudi sicer ni zavzelo, saj je v dokazne namene zaslišalo tožnika.