VSL Sodba II Cp 869/2020

I. Pritožba se zavrne in se delna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica in tretjetoženka sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z delno sodbo z dne 9. 7. 2019:

- za potrebe zapuščinskega postopka pri Okrajnem sodišču v ... opr. št. D 373/2008 ugotovilo, da je toženka A. A. z neodplačnim pravnim poslom od zapustnice B. B. prejela nepremičnini parc. št. 1935/3 in 1936/3 (sedaj združeno v 1936/3), k.o. ... (I. točka izreka),

- zavrnilo tožbeni zahtevek, da se iz premoženja pokojne B. B., rojene ... 1920, umrle ... 2008, izloči premoženje, ki je predmet zapuščinskega postopka pred Okrajnim sodiščem v ... opr. št. D 373/2008, in sicer nepremičnine parc. št. 1230, parc. št. 1231/2, parc. št. 1930/2, parc. št. 2075, parc. št. 2091/8, parc. št. 1936/15, parc. št. 1227/7, parc. št. 1227/8, parc. št. 1710, parc. št. 1712, parc. št. 1713, parc. št. 1714, parc. št. 1715/1, parc. št. 1715/2, parc. št. 1716/3, vse k.o. ..., do deleža 1/2, nepremičnine parc. št. 1747, parc. št. 1757 in parc. št. 1784, vse k.o. ..., do deleža 1/12, nepremičnine parc. št. 917/2 in parc. št. 1066/2, obe k.o. ..., do deleža 1/2, neizplačana pokojnina v znesku 140,80 EUR do 1/2, ter na ugotovitev, da navedeno izločeno premoženje ne spada v zapuščino pokojne B. B., da se ne upošteva pri izračunavanju nujnega dednega deleža v navedenem zapuščinskem postopku, ter da predstavlja last tožnice; prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se za potrebe zapuščinskega postopka Okrajnega sodišča v ... opr. št. D 373/2008 ugotovi, da je toženka C. C. z neodplačnimi pravnimi posli od zapustnice B. B. prejela nepremičnine parc. št. 1722/4 (prej 1722/2 in 1722/3) in 1936/14, obe k.o. ... (vse II. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sodbe (II. točko izreka) se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (v obeh primerih s stroškovno posledico). Uvodoma navaja, kako naj bi sodišče prve stopnje v II. točki izreka sodbe odločilo. Pri svoji odločitvi glede vrednosti tožničinih vlaganj v premoženje pokojne B. B. je ugotovilo, da je njen prispevek k povečanju celotnega premoženja le 4,2 %, nato pa na tej podlagi sprejelo materialno-pravni sklep, da takšna vlaganja ne predstavljajo skupnega delovanja in pridobivanja, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. členu ZD. Pri tem je očitno spregledalo, da je vrednost tožničinih vlaganj v stanovanjsko hišo in parcelo 1716/13 (hiša na naslovu X.) znatna in (zgolj) s strani izvedenca D. ocenjena na znesek 159.176,10 EUR. Vrednosti te nepremičnine, ki je rezultat znatnih vlaganj tožnice, prvostopenjsko sodišče ne navaja v obrazložitvi sodbe, kljub temu, da je jasno, da ta ni zanemarljiva in da bi moral biti že na podlagi tega podatka zaključek sodišča bistveno drugačen. Pritožnica pojasnjuje, da so bila omenjena vlaganja nedvomno (tudi) v korist zapustnice, saj je slednja vseskozi lastnica te nepremičnine, ki tvori njeno zapuščinsko maso. Zaradi neupoštevanja navedenega je sodišče zmotno (nepopolno) ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, prav tako sodbe ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče v tem delu izvedenskega mnenja ne upošteva in ne argumentira v izpodbijani odločbi. Gre za bistveni del vlaganj tožnice v premoženje zapustnice. Prav tako se tožnica ne strinja s stališčem sodišča o tem, da so njene trditve o delu na kmetiji v obsegu 5 ur dnevno v 30-tih letih zgolj pavšalne in da zanje (v skladu z 212. členom ZPP) ni predložila nobenih dokazov. Omenjeno sodišče naj bi v isti sodbi sprejelo kar nekaj odločitev, iz katerih izhaja ravno obratno (pritožba izpostavlja razloge podane v 25. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Prav tako je zavzelo stališče, da je izpovedba tožnice življenjsko prepričljiva, logična ter da daje zadostno podlago za oris odnosa oziroma skupnosti med tožnico in zapustnico. V nadaljevanju pritožba omenja 26. točko obrazložitve, v okviru katere je sodišče ugotovilo, da je postala zapustnica po padcu v letu 2000 nepokretna, da se njeno stanje ni več izboljševalo, ter da je potrebovala pomoč pri hranjenju, osebni negi in higieni. Podana naj bi bila kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče po eni strani samo ugotavlja, da je tožnica skrbela za kmečka opravila (vsakodnevno), nato pa to zanika in zavzame stališče, da tega slednja ni izkazala. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča o zavrnitvi njenega zahtevka glede darila, ki ga je od pokojne prejela tretje toženka (darilna pogodba, katere predmet so nepremičnine parc. št. 1722/4 ter 1236/14, obe k.o. ...). Poudarja, da je z darilno pogodbo, ki jo je s pokojno sklenila tretje toženka, slednja dobila nepremičnine, ki predstavljajo posebno premoženje zapustnice. Tudi če gre za premoženje, ki ga je ta podedovala po pokojnem možu oziroma očetu pravdnih strank, gre za darilo (pritožba se sklicuje na vsebino četrtega odstavka 28. člena ZD, ki govori o vseh darilih, ki so bila na kakršenkoli način dana tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič). Predmetno darilo je zato potrebno tretje toženki všteti v dedni delež in ga upoštevati s stališča dedne odpravljenosti.

3Tretje tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje ob presoji tožničinih vlaganj (njenega prispevka k povečanju zapustničinega premoženja) spregledalo njena vlaganja v stanovanjsko hišo in parcelo 1716/13 k.o. ... (hišo na naslovu X.), ki so bila s strani (v postopku angažiranega) izvedenca D. ocenjena na znesek 159.176,10 EUR (po GURS pa naj bi bila, kot izpostavlja pritožba, hiša ocenjena še na bistveno višji znesek), oziroma da sodba o vsem tem nima razlogov ter da se zato ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP¹), ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 19 – 21 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo (pritožba pa tem zaključkom/razlogom ustrezno/jasno niti ne oporeka), zakaj² tožnica s svojim zahtevkom na izločitev novo zgrajene hiše iz zapuščine, ki ga postavlja kot delež do ½ nepremičnine parcele št. 1716/3 k.o. ... ³ (na kateri hiša stoji), ne more uspeti, in zakaj taka situacija ni varovana z izločitvenim zahtevkom iz 32. člena ZD.⁴ V tem okviru je ob sklicevanju na relevantno sodno prakso⁵ pojasnilo, da je bistveno za dejanski stan iz 32. člena ZD, da gre za skupno delovanje oziroma pridobivanje (prednika in potomca), ki rezultira v povečanju oziroma ohranitvi zapustnikovega premoženja, oziroma da gredo vlaganja (tudi) v korist zapustnika, ne pa da večji del vlaganj koristi potomcu, pri čemer situacija, kot je konkretna (in sicer že ob upoštevanju samih njenih navedb), in sicer da naj bi tožnica na prej omenjeni (zapustničini) parceli zase in svojo družino zgradila novo hišo (v soglasju/dovoljenjem zapustnice, s katero je bila glede nepremičnine (parcele) sklenjena darilna pogodba), v ta (pravni) okvir ne sodi. Kot rečeno, pritožba tem razlogom sodišča prve stopnje (ustrezno) niti ne oporeka.

6Sodišče prve stopnje je v 33. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da tožnica svojih posplošenih trditev o (svojem) delu na kmetiji (in sicer da je pomagala 30 let vsaj 5 ur dnevno) ni izkazala (ni predložila nobenih dokazov za zatrjevani obseg dela), kakor jih je bila v skladu s svojim dokaznim bremenom (212. člen ZPP) sicer dolžna. Omenjeni zaključek sodišča prve stopnje se torej nanaša na točno določene tožničine trditve (to je o njenem delu na kmetiji 30 let vsaj 5 ur dnevno) in ni v nobenem nasprotju (kot poskuša to neprepričljivo prikazati pritožnica) z ugotovitvami omenjenega sodišča, podanimi v 25. in 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe,⁶ in sicer o dobro delujoči dvogeneracijski skupnosti med zapustnico in tožnico, o njenem vsakodnevnem prihajanju k materi (zapustnici), skrbi zanjo (pomoči pri hranjenju in osebni higieni ter negi), pomoči pri kmečkih opravilih (kot je zmetavanje mrve, košnja, skrb za živino) in o (življenjski) prepričljivosti tožničine izpovedbe glede odnosa med njo in materjo. Pritožbeni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi v tem delu ni podan. Sodišče prve stopnje namreč nikjer ne ugotavlja (kakor bi bilo to moč razbrati iz pritožbe), da tožnica ni pomagala (skrbela) za zapustnico, niti, da ni pomagala pri kmečkih opravilih,⁷ ampak da ni izkazala zatrjevanega obsega te pomoči pri kmečkih opravilih (to je, da je pomagala 30 let vsak dan vsaj 5 ur dnevno),⁸ kar se ne izključuje (nasprotuje) z ostalimi ugotovitvami omenjenega sodišča (ki jih pritožba izpostavlja).

7Prav tako ni moč pritrditi pritožbenemu nasprotovanju zaključkom (razlogom) sodišča prve stopnje (glej 41. - 44. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) glede dedne (ne)odpravljenosti tretje toženke po materi (zapustnici). Pritožnica (ob sklicevanju na določbo 4. odstavka 32. člena ZD) v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zapustnica z darilno pogodbo (ki jo je glede dveh parcel) sklenila s tretje toženko,⁹ zgolj izpolnila svojo obveznost iz dednega dogovora, ki so ga pravdne stranke in mati sklenile v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu (glej prilogo A80), poudarja, da naj bi podarjene nepremičnine predstavljale posebno premoženje zapustnice (ki naj bi ga podedovala po pokojnem možu). A pri tem (kot bistveno) prezre ugotovitev sodišča prve stopnje (ki ji ne oporeka), da naj bi zapustnica (mati),¹⁰ ki je po oporoki pokojnega moža dedovala celotno premoženje, z dednim dogovorom (oziroma darilnimi pogodbami (glede nepremičnin), sklenjenimi s hčerami/pravdnimi strankami, ki so predstavljale realizacijo tega dogovora dednega dogovora), „zgolj“ uredila¹¹ (tej ugotovitvi sodišča prve stopnje, kot rečeno, pritožba ne oporeka) nujne deleže pravdnih strank (hčerk) kot otrok po pokojnem očetu. To pa pomeni, da tudi v primeru tretje toženke oziroma parcel, ki jih je dobila na podlagi darilne pogodbe, sklenjene z materjo (zapustnico), v resnici ni šlo za darilo, ampak izplačilo (poplačilo) nujnega deleža po očetu.

8Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani niti razlogi, na katere to sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in delno sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP). Z ozirom na to, da tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške,¹² nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tretje toženka sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o tožničini pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Ter hkrati pojasnilo, da se posledično do teh navedb in dokazov ni opredeljevalo (glej 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).
³ Ki je (ob sklicevanju na gradnjo na tujem svetu in ustrezne določbe ZTLR) v zvezi z omenjeno parcelo postavila tudi ustrezen podreden tožbeni zahtevek (o katerem bo sodišče prve stopnje - glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe - odločalo v nadaljevanju tega postopka), s katerim uveljavlja, da ta ne sodi v zapuščino. Neprepričljivo, nejasno oziroma v nasprotju s tožničinimi trditvami o (svoji in moževi) pridobitvi (skupne) lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu (hkrati pa novo) je nadalje (v istem okviru podano) pritožbeno navajanje, da so bila vlaganja v predmetno parcelo (nepremičnino) nedvomno tudi v korist zapustnice (češ da je (bila) ta vseskozi lastnica nepremičnine).
⁴ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.
⁵ Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 175/2000 z dne 31. 1. 2001, II Ips 156/2013 z dne 9. 4. 2013, II Ips 213/2017 z dne 15. 3. 2018, oziroma VSL sodbo II Cp 265/2004 z dne 12. 8. 2004.
⁶ Ki jih navaja pritožba.
⁷ Glede katerih ne ugotavlja oziroma pritrjuje tožnici (kot to slednja navaja v pritožbi), da je slednja kmečka opravila izvajala vse od leta 1974 dalje, ampak (glej 25. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da je slednja v obdobju 1974 - 1990, ko ni živela pri zapustnici, vsakodnevno prihajala k njej in pomagala tudi pri kmečkih opravilih (zmetavanju mrve, košnji, skrbi za živino).
⁸ Šele to pa bi omogočilo oceniti njen prispevek (upoštevaje 32. člen ZD) tudi v tem oziru.
⁹ Glej prilogo A3.
¹⁰ Kot je to v postopku na prvi stopnji zatrjevala tretje toženka (glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).
¹¹ Materina zaveza, da bo vsaki od hčera na njeno zahtevo odstopila pravico uporabe zemljišča, primernega za gradnjo hiše, jasno izhaja iz dednega dogovora (glej sklep o dedovanju Občinskega sodišča v ... O 73/73 z dne 5. 7. 1973 v prilogi A80).
¹² Kar velja tudi za njeno „repliko“, ki jo je podala zoper tretje toženkin odgovor na pritožbo in ki v ZPP niti ni predvidena.