VSL Sklep I Cp 1761/2020

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka udeleženka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) uredilo mejo med parcelo 446/12 in parcelo 446/14 po močnejši pravici in zadnji mirni posesti, tako da poteka tako, da poteka od točke E do točke D (I. točka izreka), (2) uredilo mejo med parcelo 446/12 ter parcelama 784/1 in 532/16 po močnejši pravici tako, da poteka po katastrski meji od točke D skozi točke C, B in A do točke 203722 (II. točka izreka), in (3) določilo, da se v mejne točke iz I. in II. točke izreka postavijo mejna znamenja (III. točka izreka). V IV. točki izreka je odločilo, da je skica z dne 23. 5. 2019 sestavni del sklepa. Glede stroškov je odločilo, da skupne stroške postopka krijejo predlagateljici vsaka v ¼ in tretja nasprotna udeleženka v ½ ter da vsak udeleženec nosi lastne stroške (V. točka izreka).

2Predlagateljici v pritožbi zoper navedeni sklep navajata, da sta že v prvi pritožbi navedli, da meja med parcelama 446/12 in 446/14 teče po katastrski meji po načrtu parcele št. potrdila 000/2005, ki ni enaka pokazani meji. Ne drži namreč, da bi parcela 446/12 posegala v parcelo G., ampak obratno. Kot dokaz prilagata tri fotografije iz obdobja priprav na gradnjo, ki jih na prvem naroku nista smeli predložiti. Na njih je viden G. kontejner, katerega zgornji rob s postavljenimi betonskimi ploščami oziroma robniki meji na njuno parcelo, na drugi in tretji fotografiji pa je viden betonski mejnik, ki ne ustreza katastrskemu stanju. Pravi je bil pod okriljem velike ciprese, ki se je vrsto let razraščala in prekrila kontejner in pravi mejnik, ki je bil kasneje prestavljen na konec razraščene ciprese. Navedeno je razvidno iz tretje fotografije, na kateri je opazen poseg po izruvanju ciprese in na njen konec prestavljen betonski mejnik. Razraslo cipreso prikazujeta tudi posnetka štiri in pet, na šestem posnetku pa so vidni predstavnike občine, L. itd, na vseh pa različne zakoličbe terena.

Pristali sta na parcelacijo 1,55 m od roba stare asfaltne ceste (pločnik v širini 130 cm in oporni zid širine 25 cm). Ostajata pri tem, ne vesta pa, kaj je bilo realizirano na terenu. Z geodetsko skico se ne strinjata, ker ne prikazuje realnega katastrskega stanja v naravi niti tromeje med njuno parcelo, parcelo G. v in cesto.

3Tretja nasprotna udeleženka v pritožbi zoper odločitev o stroških predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da sta vse skupne stroške dolžni trpeti predlagateljici, podrejeno pa, da sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da ni dolžna trpeti skupnih stroškov. Ves čas rekonstrukcije je skušala od predlagateljic odkupiti del zemljišča, a se predlagateljici s tem nista strinjali. Ob geodetskih meritvah, ki bi omogočile ugotovitev, kolikšen del je treba odkupiti, pa se predlagateljici s stanjem ugotovljenim na terenu, nista strinjali. Storila je torej vse potrebno, da bi odkupila zemljišče, potrebno za rekonstrukcijo ceste. Zmoten je zato zaključek sodišča, da je upoštevaje načelo pravičnosti dolžna poravnati polovico skupnih stroškov.

Poleg navedenega postopka ni začela sama, niti ni dala povoda zanj. Do njega je prišlo po krivdi in iz razlogov na strani predlagateljic. Tudi v izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta predlagateljici zatrjevali drugačen potek meje od katastrske, ki jima je bil v škodo in zanj nista imeli utemeljenega interesa.

4Tretja nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagateljic predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljic

6Novi dokazi so v pritožbenem postopku upoštevni le, če jih udeleženec ni mogel brez svoje krivde predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP¹ v zvezi s prvim odstavkom 42. člena ZNP-1²). Razlog, s katerim pritožnici utemeljujeta predložitev fotografij šele v pritožbenem postopku, ni opravičljiv. Iz zapisnika ne izhaja, da sta jih poskusili predložiti na naroku, možnost pa sta jih imeli predložiti tudi izven naroka. Fotografije, ki sta jih priložili pritožbi, so zato neupoštevne.

7Odločitev o poteku meje med parcelo 446/12 v lasti predlagateljic in sosednjima parcelama v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev oziroma tretje nasprotne udeleženke temelji na podatkih katastra. Nestrinjanje pritožnic z izvedenčevim mnenjem o poteku katastrske meje, ne da bi svoje stališče utemeljili, ne vzbuja dvoma o pravilnosti mnenja.

8Sodišče je pravilno upoštevalo, da dogovor med predlagateljicama in tretjo nasprotno udeleženko o tem, da predlagateljici del parcele odstopita za ureditev ceste, ni bil dorečen. Odločitev v tem postopku bo obema udeleženkama omogočila, da bodisi prideta do sporazumnega odkupa zemljišča (ob ustreznem nadomestilu) bodisi nasprotna udeleženka pridobi potrebni del zemljišča v postopkih, ki jih zakon predvideva za ta namen.

O pritožbi tretje nasprotne udeleženke

9Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.

10Pritožničino zavzemanje za razbremenitev stroškovne obveznosti ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da predlagateljici nista uspeli s trditvijo, da meja poteka drugače, kot izhaja iz katastrskih podatkov. Pravilno pa je ovrednotilo tudi ravnanje pritožnice. Neutemeljeno je njeno stališče, da ni dala povoda za ta postopek. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, je opravila rekonstrukcijo in posegla v zemljišče predlagateljic, preden je dosegla sporazum s predlagateljicama o odkupu zemljišča oziroma dokončno uredila mejo in na tej podlagi izvedla razlastitveni postopek. Ta ugotovitev utemeljuje odločitev v izpodbijanem sklepu, da vsaka od udeleženk krije polovico skupnih stroškov, nastalih v postopku.

11Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem in drugem odstavku 40. člena ZNP-1. Strošek zastopanja za vložitev pritožbe je nasprotna udeleženka kot svoj strošek dolžna kriti sama, stroški sodnih taks za pritožbi kot skupni stroški pa se iz enakih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu, delijo na polovico. Ker so enaki, jih vsaka od udeleženk krije sama. Strošek za odgovor na pritožbo – upoštevaje vsebino pritožbe – ni bil potreben strošek postopka in zato tretja nasprotna udeleženka ni upravičena do njegove povrnitve (155. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.
² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 216. člena ZNP-1.