VSRS Sklep II DoR 314/2020

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je na nepremičnini v lasti prvega toženca zgradila javno cesto, njegovi pravni prednici pa ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu pravice uporabe, pripada stvarnopravno varstvo z izbrisno tožbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo o pravdnih stroških.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih stroških.

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženca vlagata predlog za dopustitev revizije in postavljata naslednji vprašanji:

‒ Ali se javna cesta šteje za infrastrukturni objekt v smislu prvega odstavka 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS)?

‒ Ali se javna cesta, ki je zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe, šteje za infrastrukturni objekt v smislu prvega odstavka 76. člena ZGJS?

4Navajata, da se Vrhovno sodišče še ni izreklo o pravnem vprašanju, ali se javna cesta šteje za infrastrukturni objekt. Le posredno je to vprašanje obravnavalo v zadevi II Ips 855/2008, pri čemer je šlo v citirani zadevi za avtobusno postajo in ne javno cesto. Še zlasti se ni nikoli izreklo, ali se javna cesta, ki je zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe, šteje za infrastrukturni objekt v pomenu prvega odstavka 76. člena ZGJS. Prvi odstavek 76. člena ZGJS se ne more razlagati tako, da bi se za infrastrukturni objekt šteje javna cesta, ki je bila zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe. Tožencema je bila kršena pravica do zasebne lastnine, saj je bilo zemljišče njihovi pravni prednici odvzeto brez pravnega temelja. Tožnica lastninske pravice ni pridobila na podlagi ZGJS niti na katerekoli drugem pravnem temelju.

5Predlog je utemeljen.

6Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).