VSRS Sklep III R 13/2011

Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1Okrajno sodišče na Ptuju se je s sklepom In 106/2011 z dne 4. 4. 2011 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe na nepremičnine dolžnika, ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi je navedlo, da je v primeru, ko je predlagana izvršba na več nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč, za odločanje o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče po nepremičnini, ki je v predlogu navedena na prvem mestu, v tem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani.

2Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti glede nepremičnin, ležečih v katastrskih občinah Cerknica, Huje in Ptuj. Opozorilo je, da se določba drugega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja le pri začetni kumulaciji izvršilnih sredstev v predlogu za izvršbo, ne pa pri naknadni kumulaciji, za kar gre v tem primeru.

3Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4V predmetni izvršilni zadevi po verodostojni listini je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o izvršbi VL 15762/2011 z dne 14. 2. 2011 (v nadaljevanju: Sklep o izvršbi) dolžniku naložilo v plačilo terjatev upnika ter dovolilo predlagano izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv dne 1. 3. 2011. Upnik pa je med izvršilnim postopkom poleg že dovoljenega sredstva dne 17. 3. 2011 predlagal še izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, in sicer Okrajnega sodišča na Ptuju (k. o. Ptuj), v Cerknici (k. o. Cerknica) in v Kranju (k. o. Huje).

5Glede na to, da je upnik med izvršilnim postopkom, poleg že dovoljenega sredstva izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, predlagal dodatno sredstvo izvršbe na dolžnikove nepremičnine, je s tem prišlo do naknadne kumulacije izvršilnih sredstev. Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/2006, v nadaljevanju: ZIZ-E) dodani četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Takšna ureditev v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS(1) velja le za primere, ko je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe vložen po uveljavitvi ZIZ-E, to je dne 25. 11. 2006 (78. člen ZIZ-E). Pogoji za uporabo četrtega odstavka 35. člena ZIZ so v konkretnem primeru izpolnjeni.

6Krajevna pristojnost za odločanje o izvršilnem sredstvu izvršbe na nepremičnine, na katero četrti odstavek 35. člena ZIZ napotuje, je urejena v 166. členu ZIZ. Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Glede na to, da je v predlogu na prvem mestu navedena nepremičnina z območja Okrajnega sodišča v Ljubljani, je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

---.---

Op. št. (1): Tako tudi sklep III R 18/2007 z dne 28. 8. 2007, sklep I R 6/2009 z dne 29. 1. 2009 ter sklep I R 161/2008 z dne 15. 1. 2009.