VSM Sklep I Cp 641/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna plačati prvo toženi stranki (v nadaljevanju prvo toženec) pravdne stroške v znesku 270,00 EUR (točka I izreka) ter da je tožnik dolžan plačati drugo toženi in tretje toženi stranki njune pravdne stroške v znesku 3.078,42 EUR, oboje v roku 15 dni (točka II izreka).

2Prvo toženec vlaga pritožbo zoper točko I izreka ter v njej navaja, da v pritožbi priglaša stroške postopka, ker se postopek ni končal z narokom, in sicer je bil zadnji narok 10. 6. 2019, na katerem je sodišče narok preložilo za nedoločen čas. Postopek je nato zaključilo s sodbo, v kateri je v zvezi s stroški navedlo, da bo o njih odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti. Prvo toženec je prejel sklep sodišča druge stopnje 6. 5. 2020, s katerim je bila zavrnjena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Zaradi ukrepov COVID roki niso tekli in so pričeli teči s 1. 6. 2020. Zato meni, da še ni prepozen za vložitev stroškovnika, ker je bila zadnja obravnava preložena za nedoločen čas, nato pa ni bila razpisana in zato pomotoma stroškovnika ni predložil.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. II P 633/2018 z dne 9. 8. 2019, zavrnilo tožnikove tožbene zahtevke ter glede stroškov pravdnih strank odločilo, da je tožnik dolžan prvo, drugo in tretje toženim strankam povrniti vse njihove pravdne stroške, ter da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodne odločbe.

5Roke za povrnitev stroškov določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ti roki so zakonski in jih sodišče ne sme podaljševati¹. Stroškovni zahtevek mora torej stranka uveljaviti pravočasno. Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa. da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).

6Pritožba poudarja, da sodišče prve stopnje sodbe, s katero je odločilo o tožbenem zahtevku ter pod točko II tudi o obveznosti povrnitve pravdnih stroškov, ni izdalo na glavni obravnavi, kar drži. Postopek se je pred sodiščem prve stopnje res končal z izdajo sodbe zunaj glavne obravnave, zato je bil prvo toženec, ob smiselni uporabi določbe sedmega odstavka 163. člena ZPP, upravičen zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema sodbe. Sodišče druge stopnje pa ne more slediti tolmačenju, za katerega se zavzema pritožba, da vpliva na iztek roka za priglasitev pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, vročitev sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnika in potrjena sodba sodišča prve stopnje.

7Kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, bi bil prvo toženec upravičen zahtevati povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje (prejel jo je 9. 8. 2019), in ker tega v tem roku ni storil, je njegova zahteva z dne 12. 6. 2020, ki jo je podal šele v pritožbi zoper sklep o stroških, prepozna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v skladu z določbami ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov pravilno upoštevalo le, s strani prvo tožene stranke, pravočasno priglašene pravdne stroške², katerih odmere pritožba ne graja, uradni pritožbeni preizkus pa pokaže, da sodišče ob tem ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP).

8Izpodbijani sklep je glede na obrazloženo pravilen in zakonit, uveljavljeni pritožbeni razlogi pa neutemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo prvo toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Tako tudi usklajena sodna praksa VSL I Cp 1325/2017, I Cp 539/2015, II Cpg 1117/2016.
² 450 točk za štiri pripravljalne vloge.