VSRS Sklep III Ips 37/2013

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se predlog upnice z dne 13. 7. 2012 za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo B., d. o. o. kot nedovoljen zavrže.

Dosedanji potek postopka.

1Sodišče prve stopnje je na predlog upnice (Banka, d. d.) začelo stečajni postopek nad pravno osebo B., d. o. o.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dolžnice (B., d. o. o.) in njenega družbenika (C. C.) ter potrdilo sklep o začetku stečajnega postopka.

3Vrhovno državno tožilstvo je zoper sklep sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava, konkretno 3. točke 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Predlagalo je ustrezno spremembo sklepa sodišča druge stopnje.

4Upnica (Banka, d. d.) je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev s potrditvijo sklepa sodišča druge stopnje.

Ugotovljeno dejansko stanje.

5Dolžnica (B., d. o. o..) je na podlagi zastavne pogodbe s svojim nepremičnim premoženjem kot zastaviteljica jamčila upnici (Banki, d. d., L.) za njeno terjatev do družbe D., s. d. o. o. – v stečaju (glavne dolžnice). Dolžnica je namreč zastavila svojo nepremičnino v F. za dodatno zavarovanje upnice v zvezi s financiranjem projekta za izgradnjo in prodajo naselja E.

6Iz listin, ki jih je predložila upnica, izhaja, da dolžnica upničine terjatve ni sposobna poplačati, saj podatki AJPES izkazujejo njen čisti poslovni izid obračunskega leta 2011 le v višini 3.386,00 EUR, dolgoročna sredstva pa v višini 144.860,00 EUR.(1)

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena.

7V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče vložiti revizije (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). S tem je izpolnjen pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz drugega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s četrtim odstavkom 367. člena ZPP.

8Ker je od odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je izpolnjen tudi pogoj iz tretjega odstavka 385. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 367. a člena ZPP. Odgovor na vprašanje, »ali je hipotekarni upnik upravičen začeti stečajni postopek nad zastaviteljem, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve«, je namreč pomemben za oblikovanje (enotne) sodne prakse, saj o tem vprašanju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, medtem ko sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani kot izključno krajevno pristojnega sodišča za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti (četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP) očitno ni enotna.(2)

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Hipoteka za zavarovanje tujega dolga (obveznosti)

9V obravnavanem primeru je stečajna dolžnica (B., d. o. o.) ustanovila hipoteko za zavarovanje obveznosti glavne dolžnice (D., d. o. o.), torej za tuj dolg (obveznost). Kot zastaviteljica namreč ni dolžnica zastavne upnice (Banka, d. d.), temveč oseba, ločena od glavne dolžnice. Je realna dolžnica, ki za dolg glavne dolžnice odgovarja (zastavni) upnici z zastavljeno nepremičnino. Pravni temelj nastanka odgovornosti zastaviteljice je namreč poseben pravni posel, s katerim je prevzela odgovornost za tuj dolg, in ne pravni posel, ki je povzročil nastanek glavne obveznosti.

Vpliv stečajnega postopka nad glavno dolžnico na odgovornost zastaviteljice

10Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Krškem St 1581/2012 z dne 23. 10. 2012 se je začel stečajni postopek nad glavno dolžnico D., d. o. o. Vendar pa začetek stečajnega postopka nad glavno dolžnico ni vplival na obstoj obveznosti zastaviteljice in s tem tudi ne na obstoj njene odgovornosti za obveznost glavne dolžnice, ki jo je zavarovala z ustanovitvijo hipoteke (zastavne pravice na svoji nepremičnini).

11Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.

Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka

12»Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka« (prva alineja 3. točke 231. člena ZFPPIPP). Poudarek za rešitev konkretnega (pomembnega) pravnega vprašanja je na besedni zvezi »svojo terjatev«.

13Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.

14Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.

15Iz navedenega izhaja, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj o upravičenosti (zastavne) upnice kot predlagateljice stečajnega postopka zoper zastaviteljico (realno dolžnico).

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.

16Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter predlog upnice z dne 13. 7. 2012 za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo U. d. o. o., kot nedovoljen zavrglo (drugi odstavek 391. člena ZPP smiselno v povezavi s prvim odstavkom 380. člena ZPP ter prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP smiselno v povezavi z 274. členom ZPP).

---.---

Op. št. (1): Iz izjave prokurista dolžnice C. C. izhaja, da naj bi dolžnica imela samo (zastavljeno) nepremičnino, ne pa drugega premoženja. Iz navedb upnice (predlagateljice spornega stečajnega postopka) pa izhaja, da naj bi obveznosti dolžnice do drugih upnikov (po podatkih za leto 2011) znašale 138.894,00 EUR.

Op. št. (2): Primerjaj izpodbijani sklep in sklep Cst 236/2012 z dne 13. 9. 2012.