UPRS Sodba III U 121/2019-10

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 11 01-95712-2 z dne 13. 3. 2018, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS ali prvostopenjski organ) je s sklepom, št. DT 4210-11427/2017-3 z dne 13. 12. 2017, odločila, da se postopek odmere dohodnine tožniku za leto 2016, ki je bil končan z odločbo, št. DT 01-95712 z dne 31. 5. 2017, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v takem obsegu, da se glede na nova dejstva in dokaze, ki niso bili ugotovljeni v prejšnjem postopku, ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine. V obnovljenem postopku je FURS izdala odločbo, št. DT 11 01-95712-2 z dne 13. 3. 2018 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Odločila je, da se odločba o odmeri dohodnine, št. DT 01-95712 z dne 31. 5. 2017, odpravi ter nadomesti z izpodbijano odločbo. Tožniku je za leto 2016 odmerila dohodnino v znesku 1.060,62 EUR ter ugotovila, da znaša razlika med odmerjeno dohodnino ter med letom plačanimi akontacijami dohodnine 14,68 EUR. Ugotovila je še, da je bilo tožniku po odpravljeni odločbi o odmeri dohodnine vrnjeno 392,21 EUR ter da mora zato po novi odmerni odločbi plačati 406,89 EUR v roku 30 dni od vročitve odločbe, sicer se bo po preteku tega roka zoper njega pričel postopek davčne izvršbe, morebitna pritožba pa ne zadrži izvršitve.

2FURS je v obrazložitvi svoje odločitve najprej opisala potek obnovljenega postopka odmere dohodnine. Pojasnila je, da je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku v letno davčno osnovo nepravilno upoštevana olajšava za vzdrževana družinska člana, to je za dva mladoletna otroka, ki ju je uveljavljal za obdobje celotnega leta 2016. Za ista družinska člana je posebno olajšavo uveljavljala tudi A.A., ki je dne 16. 6. 2017 vložila ugovor na informativni izračun. V ugovoru je navajala, da sklepa, da je tožnik uveljavljal olajšavo za oba otroka za celotno leto, četudi preživnine, določene s sodno odločbo, ni nakazoval. FURS pojasnjuje, da so te navedbe nova dejstva in dokaz, ki ji doslej niso bili znani in je zato na podlagi svojih podatkov in podatkov tožnika temu na novo odmerila dohodnino. Podatke, ki jih je upoštevala pri odmeri dohodnine, predstavlja v tabeli, prav tako pojasnjuje tudi nov izračun dohodnine.

3Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. DT-499-01-394/2018-2 z dne 29. 3. 2019, zavrnilo. V obrazložitvi je uvodoma povzelo potek postopka, vsebino izpodbijane odločbe ter vsebino tožnikove pritožbe, kot tudi določbo 114. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), na katero je oprlo svojo odločitev. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je tožnik po pozivu prvostopenjskega organa predložil dokazila o plačilu storitev šole oziroma varstva za oba mladoletna otroka ter izpis prometa iz osebnega računa glede plačila razlike v višini preživnine, določene s sklepom Okrožnega sodišča v ..., opr. št. N 30/2014 z dne 8. 5. 2014. Iz tega sklepa sicer ne izhaja, da bi se tožnik in A.A. kot starša dogovorila glede vsakoletnega uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, pač pa to izhaja iz vloge za izdajo sklepa o zaupanju v nadaljnjo vzgojo in varstvo, stikih in preživljanju mladoletnih otrok, ki sta jo tožnik in A.A. dne 2. 4. 2014 oddala pri Okrožnem sodišču v .... V tej vlogi sta navedla, da bo olajšavo za vzdrževana družinska člana uveljavljala A.A.. Iz podpisanega sporazuma torej izhaja volja obeh strank, da se je tožnik uveljavljanju olajšave za vzdrževana družinska člana odpovedal.

4Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s čimer mu je bila povzročena materialna škoda v višini dohodnine, ki jo je moral plačati po izpodbijani odločbi. Meni, da izpolnjuje vse pogoje za uveljavljanje pravice do olajšave za vzdrževane družinske člane. Navedba upravnega organa, da iz podpisanega sporazuma med staršema izhaja volja obeh strank sporazuma, da se odpoveduje uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževana družinska člana, to je za otroka, ne drži, saj ni bil sklenjen noben pravnomočen in izvršljiv dogovor o tem, kdo bo uveljavljal olajšavo za vzdrževana družinska člana, niti o tem ni bil sestavljen sporazum v obliki notarskega zapisa, ki bi bil neposredno izvršljiv. Navajanje tožene stranke, da naj bi z vlogo, vloženo pri sodišču, izrazil soglasje, da bo olajšavo za vzdrževana otroka uveljavljala njuna mama, je zato zmotno.

5Z mamo otrok sta dne 2. 4. 2014 na pristojno sodišče vložila vlogo za izdajo sklepa o zaupanju in nadaljnji vzgoji, varstvu, stikih in preživljanju mladoletnih otrok. V vlogi sta med drugim navedla tudi, da bo olajšavo za vzdrževane družinske člane in pravico do otroškega dodatka uveljavljala A.A.. Sodišče je s sklepom št. N 30/2014 z dne 8. 5. 2014 odločilo, da se mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo njuni mami, odločilo o njegovih stikih z otroci ter določilo višino preživnine, ki jo je dolžan plačevati. Na naroku sicer ni bil navzoč in se je opravičil, je pa sodišče v dokazne namene prebralo zapisnik Centra za socialno delo ... (v nadaljevanju CSD ...) z dne 7. 3. 2014 z dogovorom. Ta dogovor je sodišče ocenilo kot ustrezen in ga povzelo v svoj sklep. Določilo je še pričetek teka obveznosti plačevanja preživnine in odločilo o plačilu neporavnanih zneskov preživnine. Iz zapisnika in dogovora, sklenjenega pri CSD ... ne izhaja, da bi se z mamo otrok karkoli dogovorila o uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Na ta zapisnik se nanaša tudi navedba sodišča, da se je strinjal z vsem, kar je bilo dorečeno in zapisano.

6Letni znesek preživnine, ki jo plačuje za otroka, znaša več kot tretjino njegovih dohodkov po odbitih prispevkih. Zato je v letu 2016 uveljavljal olajšavo za vzdrževana družinska člana, ki mu pripada po zakonu. Znesek, ki ga plačuje za otroka, je višji od zneska priznane olajšave. Kdo od staršev uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane ZDoh-2 ne določa fiksno, pač pa se uveljavljanje te olajšave lahko spreminja glede na dohodke, ki jih imajo zavezanci, prav tako pa se lahko spreminja tudi obdobje, za katerega se uveljavlja olajšava. Pravna podlaga za odločanje o odmeri dohodnine in o uveljavljanju olajšave za družinske člane je določba 114. člena ZDoh-2, kjer so v enajstem odstavku podrobneje določena pravila, če se zavezanci ne morejo sporazumeti kdo bo uveljavljal olajšavo za vzdrževane družinske člane. Po določbi dvanajstega odstavka 114. člena ZDoh-2 pa lahko uveljavlja olajšavo tudi zavezanec, ki na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za preživljanje otroka. Ker je v letu 2016 prispeval k preživljanju otrok, je upravičen do priznanja posebne olajšave.

7Z mamo otrok se nista sporazumela kdo bo uveljavljal olajšavo za vzdrževana otroka, kar izhaja že iz dejstva, da sta olajšavo uveljavljala oba, prav tako o tem nista sklenila nobenega sporazuma. Tožena stranka bi zato morala vsakemu od njiju priznati sorazmerni del olajšave za vzdrževana družinska člana. V postopku je dokazal, da je svojo preživninsko obveznost izpolnil, mama otrok pa bi bila do celotne olajšave upravičena le, kolikor tega ne bi storil. Sklicuje se na dosedanjo sodno prakso ter poudarja, da je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da sorazmerni del olajšave za vzdrževane družinske člane pomeni, da se vsakemu zavezancu prizna polovica olajšave, in sicer kolikor preživninski prispevki presegajo višino zneska priznane olajšave, kar velja prav v njegovem primeru. Sodišču smiselno zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči o uveljavljanih preživninskih obveznostih v skladu z materialnimi predpisi, tožena stranka pa naj mu povrne doplačilo preživnine, ki jo je moral poravnati po izpodbijani odločbi, skupaj z zamudnimi obrestmi.

8Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

9Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 3. 7. 2019 dopolnil svoje tožbene ugovore, in sicer je sodišču poslal odgovora FURS z dne 14. 5. in 11. 6. 2019. Odgovora potrjujeta njegove navedbe v tožbi in kažeta, da je tožena stranka na podlagi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejela napačno odločitev. Iz odgovorov FURS namreč izhaja, da se pri odločitvi o priznanju olajšave za vzdrževane družinske člane upošteva le dogovor, sklenjen v obliki neposredno izvršljive javne listine, medtem ko zasebnih listin, na primer pisnih dogovorov, zunajsodnih poravnav ali sporazumov pri odvetniku, v ta namen ni mogoče upoštevati.

K točki I izreka:

10Tožba je utemeljena.

11Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je določba 114. člen ZDoh-2, ki ureja posebno davčno olajšavo in omogoča, da se rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, prizna zmanjšanje letne davčne osnove, pri čemer se za priznanje take olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal (prvi in deveti odstavek 114. člena ZDoh-2). Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave (deseti odstavek 114. člena ZDoh-2). Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (enajsti odstavek 114. člena ZDoh-2). Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan (dvanajsti odstavek 114. člena ZDoh-2).

12Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje, ki je za predmetno zadevo relevantno, med strankama ni sporno, pač pa je sporna uporaba materialnega predpisa, konkretno uporaba določbe 114. člena ZDoh-2. Med strankama tako ni sporno, da sta tožnik in A.A., kot zavezanca za plačilo dohodnine, uveljavljala posebno olajšavo za leto 2016 za vzdrževane družinske člane, in sicer oba za njuna mladoletna otroka B.B. in C.C.. Prav tako med strankama ni sporno, da sodišče v sklepu opr. št. N 30/2014, s katerim je odločilo o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnik otrok ter stikih, ni določilo kdo od staršev bo uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževana otroka, pač pa le odločilo, da se bosta otroka zaupala v varstvo in vzgojo A.A., da bo imel tožnik pravico do stikov z otrokoma, kot tudi določilo višino preživnine, ki jo mora plačevati za otroka. O tem kdo od staršev bo uveljavljal olajšavo za vzdrževana otroka tudi ni bilo določeno v dogovoru o zaupanju v vzgojo in varstvo, stikih in preživljanju mladoletnih otrok, ki sta ga tožnik in A.A. pred odločitvijo sodišča dne 7. 3. 2014 sklenila pri CSD v .... Edini zapis, da bo olajšavo za vzdrževana otroka in pravico do otroškega dodatka uveljavljala A.A., je zapis v vlogi za izdajo sklepa o zaupanju v nadaljnjo vzgojo in varstvo, stikih in preživljanju mladoletnih otrok, ki sta ga dne 2. 4. 2014 tožnik in A.A. poslala nepravdnemu sodišču ter s katerim sta predlagala uvedbo takega postopka. V zadevi je sporno, ali je tak zapis v tej vlogi mogoče šteti za dogovor med tožnikom in A.A. o tem, kdo od njiju bo uveljavljal olajšavo za vzdrževana otroka. Z drugimi besedami, med strankama je sporna uporaba določbe 114. člena ZDoh-2, torej sporna uporaba materialnega prava.

13Sodišče ugotavlja, da med tožnikom in A.A. očitno ni bilo soglasja o tem, kdo bo uveljavljal olajšavo za vzdrževana družinska člana pri odmeri dohodnine za leto 2016, saj sta tako olajšavo uveljavljala oba. Nobenega dvoma ni, da je tožnik kot zavezanec upravičen za uveljavljanje posebne olajšave, saj je na podlagi sklepa sodišča dolžan prispevati za preživljanje mladoletnih otrok, torej plačevati preživnino, vendar le pod pogojem, da je preživnino tudi dejansko poravnal. Tožena stranka tega dejstva ni ugotavljala niti se ni opredeljevala do dokazov, ki jih je v postopku predložil tožnik in s katerimi je dokazoval svojo trditev, da je preživnino poravnal, to pa zato, ker je izhajala iz predpostavke, da iz vloge, ki sta jo tožnik in A.A. predložila sodišču, izhaja tožnikov sporazum s A.A., po katerem naj bi ji v celoti prepustil uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževana otroka.

14Po presoji sodišča opisane vloge ni mogoče šteti za sporazum med tožnikom in A.A. o tem, kdo od njiju bo uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževana otroka. Gre namreč zgolj za vlogo, ki sta jo naslovila na sodišče ter predlagala, naj to uvede postopek, v katerem naj odloči o zaupanju v nadaljnjo vzgojo in varstvo, stikih in preživljanju mladoletnih otrok. Take vloge, ki je bila formalna podlaga za začetek postopka pri sodišču, zato ni mogoče šteti za sporazum strank, sodišče pa o tem, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževana otroka, tudi ni odločalo. Oblika sporazuma, s katerim se starša dogovorita o uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževana otroka, v določbi 114. člena ZDoh-2 sicer ni določena, vendar pa sodišče meni, da se volja strank v davčnem postopku lahko ugotavlja izključno na podlagi izjav, izraženih v postopku odmere dohodnine. Take izjave niti tožnik niti A.A. nista podala, sta pa svojo voljo pokazala tako, da sta posebno olajšavo za vzdrževana otroka uveljavljala oba, kar kaže, da med njima o tem ni bilo sporazuma. Tožnik in A.A. bi morebiten obstoj sporazuma glede uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane sicer lahko uveljavljala tudi z dogovorom, sklenjenim zunaj postopka odmere dohodnine, ki pa bi ga morala skleniti v obliki neposredno izvršljive javne listine (na primer, s pravnomočno sodbo ali notarskim zapisom), saj davčni postopek ni namenjen reševanju sporov o obstoju in vsebini morebitnih drugih zasebnih dogovorov (ali listin) med zavezanci¹.

15Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tožena stranka v zadevi zmotno uporabila določbo 114. člena ZDoh-2 in je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi strani v ponovni postopek. Sodišče je odločitev sprejelo na seji senata, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), kot je pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve. Ker bo morala tožena stranka, ob upoštevanju stališč sodišča, za tožnika ponovno opraviti izračun odmere dohodnine za leto 2016, sodišče v zadevi ni odločilo meritorno, pač pa zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno obravnavo. Tožena stranka bo morala pri izračunu preveriti ali je tožnik preživnino za otroka, kot trdi, v letu 2016 tudi v resnici poravnal (le poravnana preživnina je namreč lahko podlaga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane), nato pa odločiti ob upoštevanju 9. in 11. člena ZDoh-2. Od vsebine ponovne odločitve tožene stranke bo odvisna tudi odločitev o tožnikovem zahtevku za vrnitev plačane dohodnine, zato se sodišče do tega ni opredeljevalo niti ni to predmet tega postopka.

K točki II izreka:

16Ker je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa ni zastopal odvetnik. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

¹ Tako v sodbah Upravnega sodišča RS, št. U 2150/2004 z dne 10. 10. 2005 in št. I U 199/2010 z dne 18. 1. 2011.