VSL Sklep I Cp 1542/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Druga nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru odločalo drugič.¹ Tudi tokrat je ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec za geodezijo mag. J. D., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Pripombe druge nasprotne udeleženke na izdelano strokovno podlago je ocenilo za nerelevantne oziroma neutemeljene. Geodetski upravi RS (v nadaljevanju GURS) je z istim sklepom zato naložilo, da prioritetno, v enem mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve z dne 21. 10. 2017 in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Odločilo je še, da je elaborat sestavni del sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da ne drži, da se njene pripombe niso nanašale na tehnično izvedbo elaborata. To prizna tudi sodišče, saj pripomba, da elaborat nima vseh potrebnih sestavin, pomeni njegovo tehnično pomanjkljivost. Sodišče se je pri tem le pavšalno oprlo na mnenje izvedenca in se do pripomb ni opredelilo. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. V nadaljevanju vztraja, da elaborat nima vseh potrebnih sestavin po 9. členu Pravilnika o urejanju mej in spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) in ne upošteva 110. in 160. člena ZEN. ZVEtL-1 teh določb ne razveljavlja. Sprememba vrste rabe ni v sodni pristojnosti, niti v pristojnosti izvedenca. Gre za geodetsko storitev, ki se opravi po naročilu lastnika. Pojasnjuje za kakšno zemljišče gre v konkretnem primeru. Ne sprejema pojasnila izvedenca o uskladitvi podatkov in povzema vsebino 160. člena ZEN. Meni, da kombiniranje parcelacij in sprememb vrste rabe v postopku nima zakonske podlage in izkazuje interesno povezanost ustavno ločenih vej oblasti. Določba 9. člena Pravilnika (enako tudi 8. člen ZEN) določa, da je pravnomočna sodna odločba sestavni del elaborat. To pomeni, da elaboratu manjka obvezna sestavina. Določba 8. člena ZEN tudi določa, da mora biti v elaboratu prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo. Elaborat skice obstoječega stanja nima. Pravnomočne sodne odločbe ne more nadomestiti sklep sodišča o primernosti strokovne podlage. Opozarja, da je izvedenec pojasnil, da lahko o primernosti elaborata odloča le GURS. To potrjuje trditev pritožnice, da sodišče za tako presojo ni pristojno. V pripombah je pritožnica opozorila tudi na bistveno značilnost postopkov po ZVEtL-1, to je na ignoriranje ustavnih določb o ločenosti vej oblasti, o varstvu lastninske pravice, pa tudi določb ZEN in Pravilnika. Navedba izvedenca, da ni njegova naloga, da ugotavlja, kdo je lastnik zemljišča, kaže, da meni, da v vlogi izdelovalca elaborata po 101. členu ZEN ni dolžan upoštevati predpisov, ki urejajo varovanje zasebne lastnine. To, ob upoštevanju, da sodišče v postopku še ni odločilo, pomeni, da je bil elaborat izdelan brez zakonske podlage. Navedba izvedenca, da izvedeniško poročilo predstavlja povzetek bistvenih sestavin elaborata, ki ga upravni organ ne rabi, kaže, da le-to ni sestavni del elaborata. Pri tem ni pojasnil, na podlagi katerega predpisa izvedeniško poročilo nadomešča tehnično poročilo in na podlagi katerega predpisa je izvedeniško poročilo sploh predvideno.

3Na pritožbo ostali udeleženci niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik sodišču prve stopnje, s tem, ko trdi, da se sodišče do njegovih pripomb ni opredelilo, smiselno očita kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče očitek zavrača. Da pripomb ni spregledalo, izhaja iz razlogov v točki 3. V njej je kot relevantno za presojo primernosti podlage štelo le pripombo o izostanku potrebnih sestavin elaborata in pojasnilo, da je nanjo izvedenec odgovoril, sodišče pa je njegovo pojasnilo sprejelo. Ostale pripombe je (glede na to, kaj po mnenju sodišča prve stopnje sodi pod presojo „primernosti strokovne podlage za evidentiranje v zemljiškem katastru“) ocenilo za nerelevantne in nanje ni posebej odgovarjalo. Takšni razlogi so sicer skopi, a je z njimi v konkretnem primeru vseeno zadoščeno pritožničini pravici do izjave, pa tudi zahtevi po obrazloženosti odločbe. Ker je bil pritožnici odgovor izvedenca na njene pripombe vročen, takemu odgovoru pa je sodišče prve stopnje sledilo, je opredeljevanje sodišča prve stopnje v sklepu na način, da povzame izvedenčev odgovor, nepotrebno.²

6Neutemeljen je nadalje očitek v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.

7O tem, kdo je lastnik zemljišča, ki se je delilo, bo odločilo sodišče prve stopnje s končnim sklepom in to vprašanje ni stvar izvedenca.

8Pritožbeno sodišče iz v nadaljevanju navedenih razlogov soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je izdelana strokovna podlaga (to je elaborat) primerna za izvedbo v zemljiškem katastru.

9Neutemeljeno je vztrajanje pritožnika, da elaborat nima vseh potrebnih sestavin. Katere so obvezne sestavine elaborata, je v času, ko je sodišče prve stopnje presojalo primernost, predpisoval Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik 2018)³ v 13. in nadaljnjih členih. Ta pravilnik se v pogledu vsebine in sestavin uporablja tudi za elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe (glej 2. odstavek 1. člena). V teh določbah ni predpisano, da je sestavni del elaborata tudi pravnomočna sodna odločba sodišča. Tega ne določa niti 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). V njem je namreč predpisano le to, da mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb, glede same vsebine elaborata, pa zakon napotuje na že zgoraj omenjeni Pravilnik 2018.

10Pritožnik nadalje trdi, da v elaboratu ni prikaza obstoječega stanja in predloga sprememb, ki se evidentirajo (kot to določa drugi odstavek 8. člena ZEN). Po vpogledu v elaborat pritožbeno sodišče ugotavlja, da to ne drži, saj je iz na listih pod zaporedno številko 6 do 8, prikazano točno to.

11V zvezi z obširnimi pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na v elaboratu po mnenju pritožnika nedopustno izvršeno spremembo vrste rabe, pritožbeno sodišče opozarja na pojasnilo izvedenca (v mnenju z dne 21. 10. 2017 in odgovoru na pripombe z dne 26. 8. 2019), da v postopku ni bila izvedena sprememba vrste rabe, ampak so bili ti podatki (skladno z navodilom GURS št. 35311-137/2013 z dne 11. 11. 2013 glede vzdrževanja zemljiškega katastra po 1. 1. 2014) le usklajeni z evidenco zemljiškega katastra, v katerem so spremembe že izvedene in v katerem so vse parcele evidentirane kot zemljišče. Pritožbeno sodišče nima razloga, da izvedencu ne bi sledilo, saj ima izvedenčevo pojasnilo podlago v 160. členu ZEN, ki ga omenja tudi pritožnica. Po tej določbi so se podatki o vrsti rabe v zemljiškem katastru vodili le do 30. 3. 2012, po tem datumu pa jih je GURS (razen podatkov o zemljiščih pod stavbo⁴) po uradni dolžnosti izbrisal. Strokovna podlaga, v kateri je pri novih parcelah zapis „zemljišče“, zato ničesar ne spreminja, ampak upošteva že izvršeno (zakonsko) spremembo in posledično tudi ni v nasprotju z 110. in 160. členom ZEN.

12Ostale pritožbene navedbe, v katerih pritožnik navaja, kdo je sicer po zakonu legitimiran naročiti spremembo vrste rabe, so glede na zgoraj obrazloženo nerelevantne in nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP). Enako velja za navedbe, ki se nanašajo na izdelano izvedeniško poročilo, saj je presoja primernosti omejena na strokovno podlago, ki jo sodišče pošlje GURS-u, to pa je elaborat.

13Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP potrdilo.

14Pritožnica ne glede na (ne)uspeh s pritožbo do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena, saj stroški zastopanja posameznega udeleženca v postopku ne sodijo med stroške, ki so potrebni za izvedbo postopka in dokončanje postopka in jih primeroma našteva drugi odstavek 15. člena ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih nosi sama.

¹ Prva odločitev je bila razveljavljena zato, ker sodišče udeležencem postopka pred izdajo sklepa ni omogočilo, da se o strokovni podlagi (to je celotnem izdelanem elaboratu) izjavijo.
² Primerjaj odločbo II Ips 132/201.7
³ UL RS 48/2018, uporaba od 22. 11. 2018. Z njegovo uveljavitvijo je nehal veljati Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, na katerega se sklicuje pritožnik.
⁴ Pritožnik sicer trdi, da so zemljišča zazidana, vendar tega ne konkretizira. Pritožbeno sodišče na podlagi skice terenske meritve (list. št. 220) ugotavlja, da zemljišča, ki so v elaboratu opredeljena kot zemljišče, niso zemljišča pod stavbami.