VSC Sklep III Kp 2807/2017

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov, ki jih je le-ta podal na glavni obravnavi dne 21. 3. 2019.

2Zoper takšen sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer obrazloži le pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se izpodbijani sklep spremeni in se predlogu obrambe za izločitev dokazov v celoti ugodi.

3Pritožba obdolženčevega zagovornika ni dovoljena.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in ob upoštevanju podatkov v spisovnem gradivu pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ni dovoljena. V skrajšanem postopku (postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem) je izločitev nedovoljenih dokazov (drugi odstavek člena 18 Zakona o kazenskem postopku - ZKP) urejena v določbi drugega odstavka člena 435 ZKP. Izločitev dokazov je možna ob uradnem preizkusu obtožnega predloga, preden okrajni sodnik odredi vročitev obtožnega predloga obdolžencu. Po določbi drugega odstavka člena 435 ZKP pa v primeru, če sodnik sam ali pa na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali pa obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi, o taki pritožbi zoper tak sklep pa odloča sodišče druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Iz take zakonske ureditve torej izhaja, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljeno, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne.

5V konkretnem primeru spisovno gradivo izkazuje, da je sodišče prve stopnje že 16. 2. 2017 otvorilo glavno obravnavo, ki jo je nato nadaljevalo na narokih 16. 2. 2017, 24. 4. 2017, 7. 6. 2017 ter 7. 1. 2019. Nato se je glavna obravnava pričela znova 24. 1. 2019 in nadaljevala 21. 3. 2019, ko je obdolženčev zagovornik na tem naroku podal zahtevo za izločitev dokazov. Prvo sodišče pa je z izpodbijanim sklepom tako izločitev dokazov obdolženčevega zagovornika zavrnilo iz razloga, ker je zavzelo stališče, da je bila hramba DNK profila obdolženca, ki se kot dokaz uporablja tudi v tem postopku zakonita, saj je bil v celoti spoštovan rok hrambe tega osebnega podatka skladno s členom 128 Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

6Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pa taka pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbe namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov zavrnjen, dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani prvega sodišča pa ne daje obrambi pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.

7Ker je glede na določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba obdolženčevega zagovornika zoper prvostopenjski sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov, nedovoljena, je pritožbeno sodišče skladno z določbo člena 390 ZKP temu posledično pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrglo kot nedovoljeno.

8Če bo v obravnavanem primeru za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek člena 95 ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje, pred katerim teče kazenski postopek in sicer po pravnomočnosti sodbe.