VSK Sklep I Cp 282/2020
ECLI:SI:VSKP:2020:I.CP.282.2020Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Okoliščina, da niti odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niti odločbe, s katero je bila dovoljena obnova postopka, ni izdalo Okrajno sodišče v yy, temveč Okrajno sodišče v xx, ne spremeni dejstva, da v konkretnem primeru ne gre za predlagalni postopek, temveč za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v yy torej kljub temu, da je postopek pričel teči na podlagi njegovih aktivnosti, ni udeleženec postopka v smislu določb ZNP-1, zato nima pravice do pritožbe
Izrek
I. Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Udeležencu B.Ž. je bila s sklepom Okrajnega sodišča v .xx.. z dne 16.10.2014, opr.št. N .. odvzeta poslovna sposobnost za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi in drugimi organi pregona, ter za samostojno nastopanje na aktivni ali pasivni strani pred temi organi. Z izpodbijanim sklepom z dne 25.2.2020 pa je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za obnovo postopka.
2Proti odločitvi o obnovi postopka se pritožuje Okrajno sodišče v yy po predsednici. Sklep izpodbija iz dveh razlogov: - ker je udeleženec B.Ž. vložil predlog za obnovo postopka samostojno, ne da bi za to imel dovoljenje skrbnika, ki mu je bil postavljen in, - zaradi nasprotujočih si razlogov v obrazložitvi sklepa, saj je sodišče po eni strani pojasnilo, da zakonskih razlogov za obnovo ni, po drugi strani pa zaradi „hudih očitkov“ obnovo dovolilo.
3Pritožba ni dovoljena.
4V 21. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) so opredeljeni udeleženci nepravdnega postopka: to so predlagatelj, oseba proti kateri je predlog vložen, oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba na katero se sodna odločba neposredno nanaša in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Podobno določbo je imel Zakon o nepravdnem postopku (ZNP/1986), po določbah katerega je tekel v obravnavani zadevi postopek odvzema poslovne sposobnosti B.Ž. Oba zakona pa omogočata tudi uvedbo postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 57. člena ZNP-1 in tretji odstavek 45. člena ZNP) in za tak primer je šlo tudi v obravnavani zadevi. Okrajno sodišče v yy je ocenilo, da je potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti B.Ž. zaradi številnih sodnih postopkov, katerih stranka je bil in v katerih večkrat ni uspel tudi zaradi odsotnosti pravnega zastopstva ter upoštevajoč mnenje izvedenke psihiatrične stroke v enem od kazenskih spisov. Zaradi nezaupanja in negativnega odnosa do Okrajnega sodišča v yy, ki ga je udeleženec B.Ž. ves čas jasno izražal, je yy-sko sodišče predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v nepravdnem postopku na drugo stvarno pristojno sodišče, čemur je Vrhovno sodišče s sklepom z dne 3.10.2013 ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v xx..
5Okoliščina, da niti odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niti odločbe, s katero je bila dovoljena obnova postopka, ni izdalo Okrajno sodišče v yy, temveč Okrajno sodišče v xx, ne spremeni dejstva, da v konkretnem primeru ne gre za predlagalni postopek, temveč za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v yy torej kljub temu, da je postopek pričel teči na podlagi njegovih aktivnosti, ni udeleženec postopka v smislu določb ZNP-1, zato nima pravice do pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Vir: Višje sodišče v Kopru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 20. 1. 2021Nazaj na vrh ↑