VSM Sklep III Cp 928/2017

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebno ime skupnega otroka nepravdnih strank N.P. spremenilo tako, da je imenu dodalo priimek matere. Spremenjeno ime otroka glasi N.P.Z. (točka I izreka). V odločbi o stroških postopka je odločilo, da udeleženca krijeta sama svoje stroške postopka (točka II izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec "iz vseh pritožbenih razlogov". Osrednji pritožbeni ugovor je, da sprememba imena otroka ni v otrokovo korist, ker je otrok z obstoječim imenom že zgradil svojo lastno identiteto in sprememba imena pri otroku le povzroča zmedo. Sprememba imena pa tudi ni potrebna zaradi praktičnih potreb življenja otroka, ki je sicer zaupan v varstvo in vzgojo materi, ker otrok z materjo živi v manjšem kraju, v katerem se praktično vsi poznajo in tako ni težav z identiteto otroka v vrtcu, zdravstvenih ustanovah in podobno. Do težav tudi ne more priti pri morebitnem prehodu meje otroka z materjo, ker so sestavni del otrokovih identifikacijskih dokumentov tudi podatki o otrokovem prebivališču. V tej smeri je tudi podano napačno mnenje CSD, iz poročila katerega tudi ne izhaja, kakšno korist za otroka predstavlja predlagana sprememba imena. V ta namen je prvostopno sodišče tudi povsem neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca ustrezne stroke glede koristi mladoletnega otroka v zvezi s predlagano spremembo imena. Pritožbenemu sodišču predlaga, zavrnitev predloga za spremembo imena in priglaša pritožbene stroške.

3Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Materialnopravno podlago za spremembo osebnega imena otroka določa Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1) v določbi drugega odstavka 2. člena¹, v prvem odstavku 8. člena, ki določa načelo upoštevanja koristi otroka ter v določbi 20. člena, ki določa pristojnost in postopek za spremembo osebnega imena mladoletni osebi na prošnjo zakonitega zastopnika. Po citirani določbi je v primeru nesoglasja roditeljev v primeru sodne določitve spremembe imena potrebno obvezno predhodno pridobiti mnenje CSD (četrti odstavek 20. člena ZOI-1).

6Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je sodišče prve stopnje po pravilih nepravdnega postopka pravilno ugotovilo (to med strankama postopka ni sporno), da imata skupnega otroka, roj. 28. 7. 2012, katerega ime glasi N.P. in da je otrok po razpadu zunajzakonske skupnosti na podlagi sodne poravnave dodeljen v varstvo in vzgojo materi - predlagateljici N.Z., pri kateri tudi dejansko živi. Ker je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, je mati tista, ki v pretežni meri skrbi za otroka s prevozi v vrtec, obiski pri zdravniku, vsakodnevnih dnevnih opravkih ter pri potovanjih po Sloveniji in izven Slovenije. Pri vseh teh opravkih pa je potreben izkaz identitete med materjo in otrokom, ki se izkazuje predvsem skozi osebne dokumente (osebna izkaznica, potni list) otroka in matere. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu pa te povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje in zato je že iz navedenega razloga v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere. Taka sprememba imena pri petletnem otroku pa tudi ni v nasprotju s koristmi otroka, ker dodani priimek matere (Z.) ne krni osebnosti in dostojanstva otroka. Nasprotno, po sodišču prve stopnje določena sprememba imena otroka je lahko le v korist otroka, ker so s to spremembo odpravljeni vsi zadržki z ugotavljanjem povezanosti identitete med otrokom in materjo, kateri je otrok zaupan v varstvo, oskrbo in vzgojo. Za tako odločitev prvostopnega sodišča pa ni nobene potrebe za pritegnitev ustreznega izvedenca glede identifikacije otroka in ugotavljanje koristi mladoletnega otroka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

7Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

¹ Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva.