VSM Sklep I Ip 535/2020

I. Pritožba se zavrne in se v I., II. in IV. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 5. 6. 2020 ter zavrnilo predlog za izvršbo, pod II razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, in sicer zaznambo izvršbe pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3, vse k.o. V., pod III določilo vrednost spornega predmeta na 44.763,58 EUR, pod IV odločilo, da je upnik dolžan dolžnikoma v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 701,04 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, pod V v preostalem delu, to je glede zneska 67,32 EUR, zavrnilo predlog dolžnikov za povrnitev izvršilnih stroškov.

2Zoper I., II. in IV. točko izreka se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasni, da ima terjatev zoper dolžnike na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja F. Š. SV 660/08 z dne 19. 12. 2008. Na tej podlagi je zoper dolžnike že predlagal izvršbo, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. In 78/2013. V navedenem postopku je predlagal izvršbo na nepremičnine, na katere je tudi v predmetnem postopku predlagal izvršbo, vendar je bila ta pravnomočno ustavljena iz razloga, ker nepremičnin ni bilo mogoče prodati na drugi javni dražbi. Graja stališče sodišča prve stopnje, da bi zato moral v predmetnem postopku izkazati spremenjene okoliščine, da bi sodišče dovolilo izvršbo na iste nepremičnine. Meni, da so razlogi sodišča materialnopravno zmotni. Odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 332/2011, na katero se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (nepravilno) sklicevalo sodišče prve stopnje, kakor tudi Višje sodišče v Mariboru v zadevah I Ip 1042/2017 in I Ip 521/2019, se je nanašala na drug dejanski stan kot je v obravnavani zadevi. Urejala je namreč vprašanje naknadne objektivne kumulacije v istem postopku in ne v primeru novega predloga za izvršbo, kot v obravnavanem primeru. Odločitev sodišča, da zavrne nov predlog za izvršbo iz razloga, ker v prejšnjem izvršilnem postopku izvršba na isti predmet ni bila uspešna, je po njegovem pretirano stroga in v nasprotju z odločitvijo vrhovnega sodišča, kakor tudi z bistvom izvršilnega postopka, ki je v poplačilu upnika. Izpostavi, da se v izvršilnem postopku prepoved ponovnega odločanja o isti stvari uporablja smiselno. Izvršbo je namreč mogoče voditi vse dokler upnik ni poplačan. Ker v postopku In 78/2013 še ni bil poplačan, negativna procesna predpostavka res iudicata ni podana, z vložitvijo novega predloga za izvršbo pa je ravnal pravilno in v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča. Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. O slednjem, v nasprotju z osamljenima judikatoma Višjega sodišča v Mariboru, obstoji dolgoletna enotna sodna praksa (opr. št. VSL sklep II 3572/2016, VSL I Ip 855/2010, VSC sklep I Ip 214/2018, VSM sklep I Ip 1084/2016). S potrditvijo izpodbijane odločitve bo sodišče kršilo 22. člen Ustave RS (temeljno načelo enakega varstva pravic), saj bi ob enakem dejanskem in pravnem stanju prišlo do različne obravnave bistveno enakih dejanskih stanj. Zaradi spremenjenih okoliščin pravnomočni sklep o ustavitvi neuspešne izvršbe v predhodnem izvršilnem postopku ni ovira za novi izvršilni postopek prodaje nepremičnin, kar bi sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti, tudi v kolikor tega sam ni navajal. V tej zvezi se sklicuje na odločitev VSM I Ip 1042/2017. Dodaja, da ne glede na razmere na trgu nepremičnin oziroma časovno oddaljenost zadnje prodaje, verjetnosti pojava novih potencialnih kupcev nepremičnin v nobenem primeru ni možno vnaprej izključiti oziroma so spremenjene okoliščine podane same po sebi, ter je tudi iz tega razloga tovrstno pogojevanje predlaganja ponovne izvršbe na nepremičnine, neutemeljeno. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi oziroma podredno, da se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in naloži dolžniku plačilo dodatnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžnika v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotujeta pritožbenim izvajanjem in se strinjata z razlogi izpodbijanih delov sklepa sodišča prve stopnje. Predlagata zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, ki jih hkrati priglašata.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijane dele sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Sodišče prve stopnje se je v ugovornem postopku ukvarjalo zlasti z vprašanjem, ali je upnik upravičeno vložil nov predlog za izvršbo na nepremičnine, na katere je že bila v drugem izvršilnem postopku (opr. št. In 78/2013) izvršba pravnomočno ustavljena, in sicer zato, ker nepremičnin (pravilno solastninskih deležev na nepremičninah) ni bilo mogoče prodati na drugi javni dražbi. Izhajajoč iz sodne prakse Višjega sodišča v Mariboru in Vrhovnega sodišča RS je zaključilo, da lahko upnik zahteva izvršbo na isti predmet (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnin. Ker tega upnik v predlogu za izvršbo ni izkazal oziroma niti ni zatrjeval, je sodišče ugovoru dolžnikov ugodilo, razveljavilo sklep o izvršbi ter zavrnilo predlog za izvršbo, razveljavilo pa je tudi opravljena izvršilna dejanja (I. in II. točka izreka).

7Sodišče druge stopnje pritrjuje povzetemu razlogovanju sodišča prve stopnje glede druge dolžnice. Iz zadeve, ki je še v teku pred naslovnim sodiščem pod opr. št. In 78/2013 namreč izhaja, da je upnik za izterjavo iste terjatve predlagal izvršbo na solastninski delež druge dolžnice (1/2) pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3 k.o. V., kar je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo, ne pa tudi na delež prvega dolžnika (1/6), kot v obravnavanem primeru. Izvršba na nepremičnine v solasti druge dolžnice je bila nato s sklepom z dne 22. 4. 2016, zaradi neuspešne prodaje na drugi javni dražbi, ustavljena.

8Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na nepremičnine, preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. Dodati je, da je dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe ukinjeno v njenih časovnih mejah pravnomočnosti. Načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka¹ zahteva, da se ne vztraja pri opravljanju izvršbe s predmeti, na katerih izvršba ni bila uspešna. Z opravo procesnih dejanj, predvidenih za izvršbo na nepremičnine, so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Učinek pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na predmet izvršbe, v obravnavanem primeru na solastninski delež pri nepremičninah druge dolžnice, bi upnik lahko presegel z izkazom obstoja spremenjenih okoliščin, ki pa jih, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni navajal.

9Na spremenjene okoliščine opozarja tudi pravna teorija.² Pravnomočnost sklepa o ustavitvi zajema tekočo izvršbo v njenih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno je obstajalo v času do ustavitve postopka. Upnik zato lahko vloži nov predlog za izvršbo, ki temelji na spremenjenih okoliščinah, zaradi česar takšen predlog ni identičen.

10Razlogi sodišča prve stopnje niso v nasprotju s stališči v sodni praksi,³ temveč tvorijo razumno in prepričljivo obrazložitev. Na tej podlagi tudi ni možen zaključek, da je prišlo do različne obravnave bistveno enakih dejanskih stanj, v posledici česar naj bi bila podana kršitev 22. člena Ustave RS, kar pritožnik sodišču neutemeljeno očita.

11Upnik se v pritožbi sklicuje na primere v sodni praksi, ki niso povsem primerljivi s predmetno zadevo. Tako je v zadevi VSL opr. št. II Ip 3572/2016 šlo za vprašanji nedovoljene objektivne spremembe predloga za izvršbo - razširitev izvršbe po višini, in istovetnost zahtevkov, v zadevi VSL opr. št. I Ip 855/2010 pa sodišče ni meritorno odločilo o dopustnosti izvršbe na isto nepremičnino v novem postopku.

V tej zvezi je izpostaviti, da sodišča niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Argumenti so tisti, ki prepričajo ali ne. Sodišče druge stopnje prepričajo argumenti in s tem tudi zaključek sodišča prve stopnje.

12V nasprotju s stališčem pritožbe tudi ni podlage, da bi sodišče spremenjene okoliščine ugotavljalo po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo) oziroma o njih sklepalo samo na podlagi poteka časa od ustavitve izvršbe na delež druge dolžnice pri zastavljenih nepremičninah. Upnikovo navajanje spremenjenih okoliščin v pritožbi ni upoštevno, saj ni pojasnil, zakaj tega ni zmogel storiti že v predlogu, manjko trditev pa je povzročilo njegovo nesklepčnost (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Ob izkazani neuspešni prodaji in posledično sprejetem sklepu o ustavitvi izvršbe na solastninski delež druge dolžnice pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3 k.o. V., upnik s tem, ko ni zatrjeval, niti izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi nakazovale uspešnost prodaje in poplačilo njegove terjatve, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek (opr. št. In 78/2013) z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe, tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (ponovnega) predloga za izvršbo na isti predmet izvršbe.

14Glede na navedeno pritožbena izvajanja upnika ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede druge dolžnice (I. točka izreka).

15Za prvega dolžnika izvršba na njegov delež (2/6) pri zastavljenih nepremičninah v postopku pred naslovnih sodiščem opr. št. In 78/2013 še niti ni bila predlagana. Ker je postopek še v teku, v skladu načelom vestnosti in poštenja⁴ ter načelom ekonomičnosti postopka, ni najti utemeljenega razloga za nov (predmetni) postopek izvršbe in s tem dodatne stroške za dolžnike. Upniku predlagano v predmetnem postopku, v postopku, ki je še v teku, omogoča tretji odstavek 34. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi glede prvega dolžnika, vendar iz drugih, zgoraj navedenih razlogov.

16Ugoditev ugovoru dolžnikov ter s tem razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo, je narekovala tudi razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (II. točka izreka).

17Upnik je stroškovno odločitev (IV. točka izreka) izpodbijal le v posledici graje odločitve o ugovoru. Ker pritožbena izvajanja v tem delu niso bila utemeljena, je sodišče druge stopnje opravilo le uradni pritožbeni preizkus priznanih stroškov, ki ni pokazal nepravilnosti. Sodišče prve stopnje je dolžnikoma utemeljeno delno priznalo priglašene ugovorne stroške po šestem odstavku 38. člena ZIZ, pravilna pa je bila tudi njihova odmera po določbah Odvetniške tarife.

18Po pojasnjenem pritožba upnika ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih - I., II. in IV. točki izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ). Navedbe dolžnikov v odgovoru na pritožbo niso pripomogle k pritožbeni presoji, zato stroškov, ki sta jih imela s to vlogo, ni šteti kot potrebnih za predmetno izvršbo in jih krijeta sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Načelo ekonomičnosti zahteva postopek, ki z najmanj stroški in v razumnem času doseže zastavljeni cilj - to je poplačilo upnika.
² Glej: Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 191.
³ Tako tudi v sklepih VSM I Ip 521/2019 z dne 28. 8. 2019 in I Ip 280/2020 z dne 2. 6. 2020.
⁴ Vestnost in poštenje terjata od udeležencev, da si pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke. Več o tem glej: Nina Plavšak [et al], Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 97 in nasl.