VSL Sodba II Cp 1127/2020

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna v 15 dneh povrniti pritožbene stroške v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da v 30 dneh izprazni ateljejski prostor v mansardi stavbe Cesta 7, v skupni velikosti 56,10 m² in ga izpraznjenega vseh oseb in svojih stvari izroči tožnici (I. točka izreka), v preostanku je njen zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in tožencu naložilo, da ji povrne 672 EUR stroškov postopka z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2V pritožbi se toženec pritožuje zoper celotno sodbo iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Tudi če sodišče ni uporabilo 24. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), je bila tožnica dolžna skladno z določili Obligacijskega zakonika (OZ) pisno odpovedati pogodbo o oddaji nepremičnine v brezplačno uporabo. Ker tega ni storila, je bila pogodba podaljšana s konkludentnimi dejanji in ni prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma podaljšana z aneksom. To pomeni, da toženec prostor zaseda na podlagi veljavnega pravnega naslova in predpostavke za izselitev niso podane. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo tožnica pritožbi nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ob uporabi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.

6Izpodbijana sodba je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo treba tožničin zahtevek obravnavati skladno z določili ZUJIK, ki se glede prekinitve pogodbe sklicujejo na določila OZ, in ne skladno z določili ZPSPP in Odredbo o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin, kar sta v postopku zmotno zatrjevali obe stranki. Uporaba pravne podlage s pritožbo ni več izpodbijana, ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pogodba prenehala s potekom časa, to je 28. 11. 2014, pa so pritožbene navedbe, da je bila pogodba podaljšana s konkludentnimi dejanji pogodbenih strank, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel. Pritožbene navedbe, da toženec atelje še vedno zaseda na podlagi veljavnega pravnega naslova so neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (351. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora povrniti pritožbene stroške za odgovor na pritožbo, ki znašajo 279,99 EUR in predstavljajo nagrado v višini 375 točk, kar znaša 225 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 4,5 EUR, 22 % DDV na oboje pa 50,49 EUR.