74. člen ZUJIK

Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi. Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.

Glede na določbe ZUJIK in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov javnega razpisa za področje A sklop 2 ni mogoče razlagati drugače, kot da je bila toženka dolžna za ta sklop najprej na podlagi točkovanja po kriterijih iz javnega razpisa oblikovati in objaviti prednostno listo ter šele nato, na podlagi tako objavljene prednostne liste, odločati o dodelitvi umetniških ateljejev, in sicer tudi tistih ateljejev, ki so bili na razpolago že ob objavi razpisa. Glede na ugotovljeni kršitvi (nespoštovanja postopka o dodelitvi ateljeja na podlagi predhodno oblikovane in objavljene prednostne liste in zaradi odločanja na podlagi okoliščine, ki v besedilu javnega razpisa ni bila določena kot kriterij za odločanje) to pomeni, da mora tožniku glede na njegov položaj na prednostni listi, ki izhaja iz doseženega števila točk, toženka dodeliti primeren atelje.

Iz izpodbijane odločbe, glede na materialnopravne določbe oziroma pogoje Javnega razpisa, ni razvidno, kaj je utemeljevalo odločitev toženke, da zavrne tožnikovo vlogo. V izpodbijani odločbi se sicer sklicuje na to, da je tožnik v prijavi sam izpostavil, da za svoje delo potrebuje prostor velikosti najmanj 100 m², ne navede pa, da bi bila takšna navedba želene velikosti prostora v predmetnem Javnem razpisu zahtevana oziroma da bi bil organ, ki odloča o vlogah v predmetnem postopku, vezan na takšno navedbo. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožnika, glede na takšno navedbo v njegovi vlogi, v postopku pred odločitvijo o oddaji umetniških ateljejev v najem pozvala, da se o njej, glede na ugotovitve komisije v zvezi s prijavami oziroma glede na prednostno listo, izjavi. Tožnik v tožbi tudi utemeljeno opozarja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, s katero odločbo je bil prvouvrščenemu prijavitelju C.C. dodeljen atelje na naslovu A. v Ljubljani, ki (očitno) sploh ni bil uvrščen na prednostno listo. Skladno s citiranimi določbami 120. člena ZUJIK ter 15. in 18. člena Pravilnika so namreč šele dokončne odločbe, izdane v zvezi z vlogami, prispelimi na Javni razpi

Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja. Prenehanje nastane, ko ena od strank izjavi svojo voljo, da želi doseči prenehanje. Volja se izjavi s posebno izjavo - odpovedjo. Kadar pa želi zakonodajalec doseči višjo stopnjo varstva določenih oseb v trajnem razmerju, pa s posebnim pravilom določi, da je odpoved mogoča samo z vložitvijo tožbe. Navedenega ZUJIK ne predpisuje.