VSL Sodba II Cp 1373/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.000,00 EUR, ker je ugotovilo, da ni prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku II P 622/2017 Okrajnega sodišča v ...

2Tožnik v pritožbi navaja, da je sodba napačna in nezakonita. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti o celotnem zahtevku, kot se glasi in ne bi smelo izpustiti v izreku stranskih terjatev (stroškov postopka). Ne glede na to, da je postopek II P 622/2017 trajal eno leto in en mesec, kar je morda res manj od povprečnega trajanja pravdnih postopkov, je trajal predolgo, ker je šlo za posestno pravdo, katere hitro odvijanje je zaradi narave predmeta spora nujno potrebno in zato tudi določeno v zakonu. Eno leto trajajoč postopek predstavlja predolgo dobo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Treba je upoštevati naravo in pomen vsakega konkretnega postopka, te ocene pa sodišče v sodbi ni naredilo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako ni storilo kršitev postopka, na katere opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da v motenjski pravdi II P 622/2017 v nobeni fazi postopka ni prišlo do nepotrebnega odlašanja z odločanjem ter da je postopek potekal tekoče in brez pomembnih zastojev. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5Pritožba opredeljeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o poteku postopka v motenjski pravdi. Sodišče prve stopnje se je v sodbi natančno opredelilo do odločilnih procesnih dejanj v postopku II P 622/2017. Pritožba teh ugotovitev določno ne izpodbija, le pavšalno zatrjuje, da je bilo trajanje postopka (eno leto in en mesec) predolgo, ker gre za motenjsko pravdo. Pritožba ne navedbe niti enega konkretnega dejstva, ki bi potrjeval njeno tezo, da je postopek trajal predolgo oziroma ne navede niti enega procesnega ravnanja sodišča, zaradi katerega naj bi v motenjski pravdi prišlo do neupravičenih zastojev, zaradi katerih o pravicah in dolžnostih toženke ni bilo odločeno brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje je upoštevati naravo in pomen konkretnega postopka, vendar pri tem ni našlo dejstev, ki bi potrjevale tožnikovo tezo, da je bilo sojenje v motenjski pravdi glede na naravo spora predolgo.

6Zmotna je tudi pritožbena teza, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti zahtevek, ki se nanaša na plačilo oziroma povrnitev pravdnih stroškov. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek in tožniku naložilo, da plača toženki pravdne stroške, je bil hkrati zavrnjen tudi tožnikov zahtevek za povrnitev plačila pravdnih stroškov.

7Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

8Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov. S tem, ko je bila zavrnjena njegova pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.