VSL Sklep I Kp 32703/2018

I. Pritožba zagovornikov obsojenega se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljena zavrnilo predloga zagovornikov obsojenca za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist in z zaporom ob koncu tedna.

2Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obsojenca iz pritožbenih razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava; pritožbenemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb obsojenčevih zagovornikov ter proučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvostopenjsko sodišče pri izpodbijani odločitvi ni opiralo zgolj in samo na podatek o predkaznovanosti obsojenca v času odločanja za alternativno izvršitev kazni zapora, temveč je celovito presojalo težo in okoliščine obravnavanega kaznivega dejanja, okoliščine izvršitve in okoliščino, da ima obsojeni še vedno odprte tri kazenske postopke, zaradi različnih kaznivih dejanj. Prvostopenjsko sodišče je vse okoliščine na strani obsojenca ugotovilo, se do njih opredelilo in jih obrazložilo v točki 2 in 3 izpodbijanega sklepa, ob ugotovitvi, da je obsojeni sicer izpolnjeval formalne pogoje za alternativno prestajanje zaporne kazni.

6Podatki kazenskega spisa tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč dajejo zanesljivo podlago za ugotovitev, da pozitivna prognoza pri obsojencu ni podana in da je po oceni vseh relevantnih okoliščin za obsojenca edino pravilna in pravična le zaporna kazen, ki se izvrši v zavodu. Dejstvo je, da obsojeni z obsežno kriminalno preteklostjo, predvsem za kazniva dejanja z elementi nasilja, tudi zoper lastno mamo, do nastopa kazni po predmetni sodbi, še ni bil na prestajanju zaporne kazni in mu je enkrat sodišče že dovolilo izvršitev zaporne kazni, na način opravljenega dela v splošno korist, vendar ga to očitno ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. V luči teh dejstev se tudi odločitev prvostopenjskega sodišča pokaže kot upravičena in pravilna. Obsojeni ima namreč po oceni pritožbenega sodišča upoštevaje mnenje Probacijske enote ..., popolnoma nekritičen odnos do storjenih kaznivih dejanj in njihovih posledic, njegova ravnanja pa kažejo na nespoštovanje pravnih norm. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da ni podanih relevantnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki bi upravičevale smotrnost in upravičenost alternativne izvršitve kazni.

7Prvostopenjsko sodišče je v točki 6 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da obsojeni na podlagi 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) izpolnjuje formalni pogoj za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, ker je obsojeni zaposlen. Vendar ne glede na obstoj te okoliščine, je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo tudi težo in okoliščine kaznivega dejanja, obsojenčevo življenje po storjenem kaznivem dejanju in dejstvo, da je bil že ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja oče mladoletne hčerke, pa ga ta okoliščina ni odvrnila od storitve novih kaznivih dejanj, tudi z uporabo orožja, na javnem kraju.

8Prvostopenjsko sodišče je odločilo o obeh predlogih obsojenčevih zagovornikov za alternativno prestajanje zaporne kazni, v obrazložitvi pa se je, kot je že navedeno opiralo na poročilo Enote za probacijo, iz katerega sledi, da obsojeni sebe prikazuje v boljši luči kot je dejanska in idealizira podobo samega sebe, zato tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da obsojeni izkazuje popolnoma nekritičen odnos in ne prevzema odgovornosti za svoja pretekla ravnanja.

9Vse okoliščine je prvostopenjsko sodišče ocenilo celovito in ne zgolj delno, kot so to storili zagovorniki obsojenca s pritožbo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je tudi samo ocenilo kot potrebno, da obsojenec izrečeno kazen zapora prestane v zavodu.

10Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa pri presoji izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402.člena Zakona o kazenskem postopku-ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11Ker zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je obsojeni dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s taksno tarifo 74013 Zakona o sodnih taksah).