VSC Sodba Cp 186/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:CP.186.2020Področje: obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je (I.) tožena stranka (toženec) dolžna plačati tožeči stranki (tožnici) skupaj 173,20 EUR s pripadki, ki so podrobneje razvidni iz izreka izpodbijane sodbe, in (II.) v istem roku še 352,65 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.
2Zoper predmetno odločbo je toženec vložil pravočasno (laično) pritožbo s katero predlaga, da se neustavna, pristranska in na podlagi izsiljevanj napisana sodba zavrže. V njej navaja, da v nobeni ustavi, zakonu in občinskem odloku ni določeno, da mora državljan proizvajati odpadke in za njih plačevati. Ni dolžan plačati storitev, ki jih ni koristil. Samo z veteranskim dodatkom, ki ni dovolj niti za preživetje, se ne da proizvajati odpadkov. S plačevanjem bi ogrožal svoje zdravje in življenje. Tožnica pošilja položnice za neopravljene storitve in prilaga fotomontažo kante, ki je ni nikoli posedoval. V drugih vlogah in pritožbah je že pojasnil in zapisal vsa dejstva, ki jih sodišče ni upoštevalo. Sklepi o izvršbi se izdajajo na podlagi nepreverjenih dejstev, izsiljevanj, kršenja človekovih pravic in ogrožanja zdravja in življenja.
3Tožnica na pritožbo toženca ni odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato ni upoštevalo vseh pritožbenih očitkov, ki od navedenega okvira kakorkoli odstopajo (npr. očitka o fotomontaži). Prav tako s pritožbo v sporu majhne vrednosti ni mogoče preko očitka zmotne uporabe materialnega prava uveljavljati kršitev v zvezi z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem. Gre za opcijo, ki jo ima v sporu majhne vrednosti, ob ugotovitvi, da gre za zmotno uporabo materialnega prava, ki je rezultirala v nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, le pritožbeno sodišče samo (drugi odstavek 458. člena ZPP). Ker je pritožba samostojno pravno sredstvo, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na navedbe in dokaze iz drugih vlog in pritožb.
6Ugotovljenega, že iz izpodbijane sodbe razvidnega dejanskega stanja, pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo podrobneje ponavljalo. Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov. Njegova obveznost plačevanja odvoza obstoji ne glede na to, če nima zabojnika in če ne proizvaja odpadkov, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo še, da so njegova zatrjevanja o tem, da nima zabojnika, glede na predloženo fotografijo iz internetne strani, neutemeljena. Na njegovo obveznost, ki izhaja torej iz tega, da ima odjemno mesto za odpadke, tudi ne more vplivati slabo premoženjsko stanje, ki ga zatrjuje v pritožbi. Skladno z navedenim je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče na tem mestu še dodaja, da je prav v zvezi s (spornim) odlokom Občine V... že Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu U-I-377/98-16 z dne 10.1.2002 izrazilo stališče, da občina lahko predpiše obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvoza odpadkov in jim naloži obveznost poravnavanja stroškov, saj gre za obvezno lokalno javno službo po Zakonu o varstvu okolja (obveznost, ki izhaja iz zakona).
7Po ugotovitvi, da v toženčevi pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).
8Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil.
Vir: Višje sodišče v Celju · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 11. 2020Nazaj na vrh ↑