VSRS Sklep I R 91/2020
ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.91.2020Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Dejstva, da je hči prve tožnice kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, celo na oddelku tega sodišča, ki v zadevi odloča, in je bila v tej pravdi zaslišana kot priča, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za sojenje v zadevi P 380/2020-I, je predlagalo delegacijo pristojnosti, ker je hčerka prve tožnice, ki je bila v postopku tudi zaslišana kot priča, zaposlena kot strokovna sodelavka na pravdnem oddelku tega sodišča. Sodeča sodnica sicer strokovne sodelavke ne pozna ter jo je videla le nekajkrat, vendar zaradi videza nepristranskosti predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj se toženec v postopku vse pogosteje osredotoča na „osebna poznanstva“.
2Predlog ni utemeljen.
3Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.
4Dejstva, da je hči prve tožnice kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, celo na oddelku tega sodišča, ki v zadevi odloča, in je bila v tej pravdi zaslišana kot priča, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Na pravdnem oddelku tega sodišča dela večje število strokovnih sodelavcev, zato je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med zaposlenimi in strankami oziroma udeleženci v postopku, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.1 Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
5Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
1 Primerjaj odločitvi VS RS I R 99/2011 z dne 15. 9. 2011 in I R 188/2012 z dne 17. 1. 2013.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 8. 2020Nazaj na vrh ↑