UPRS Sklep I U 1420/2019-8

Tožba se zavrže.

1Tožnik je 5. 9. 2019 na naslovno sodišče vložil tožbo, v kateri navaja, da pravočasno vlaga tožbo zoper odločbo DT 499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019, in sicer iz opravičenih razlogov. Tožnik nadalje navaja, da ni ne kriv niti ni mogel vplivati na nastalo situacijo, saj je po izobrazbi geološki tehnik in ne računovodja. Vizija računovodski servis je prenehal delati za A. d.o.o., le-ta pa od leta 2010 nima nobenih dohodkov in je žrtev zakonodaje Republike Slovenije. Tožnik še navede, da je vse skupaj natančno pojasnil že v pritožbi, ki naj jo sodišče prebere. Na drugi strani tožbe je kopija prve strani odločbe Ministrstva za finance (v nadaljevanju MF), št. DT-499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019.

2Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

3Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodišče od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in ga pri tem pouči, kako naj te pomanjkljivosti odpravi ter ga opozori, da bo tožbo, če pomanjkljivosti v določenem roku ne bo odpravil, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, zavrglo (31. člen ZUS-1).

4Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je obravnavana tožba nepopolna in nerazumljiva, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 z dopisom z dne 13. 1. 2019 (pravilno 13. 1. 2020, opomba sodišča) pozvalo, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti in sicer, da pravilno navede toženo stranko, to je Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za finance ter da pravilno navede, kateri akt s tožbo izpodbija (to je akt organa 1. stopnje) in da navede, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Sodišče je v pozivu tožnika tudi opozorilo, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če navedenih pomanjkljivosti ne bo odpravil v danem roku in zaradi tega zadeve ne bo moglo obravnavati.

5Iz podatkov sodnega spisa je razvidno, da je bil tožniku poziv na odpravo pomanjkljivosti vročen 23. 1. 2020, kar potrjuje njegov lastnoročen podpis na vročilnici. Sodišče ugotavlja, da se je rok za opravo pomanjkljivosti iztekel v petek 31. 1 2020, tožnik pa v danem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče v pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožbe.

6Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Kljub pozivu sodišča, s katerim je bil tožnik seznanjen, tožba ne vsebuje zahtevanih podatkov. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je tožba tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče zadevo presoja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče pri tem opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.

7Sodišče še dodaja, da če bi smiselno štelo, da želi tožnik s tožbo izpodbiti odločbo MF DT-499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019, bi bilo treba njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Odločba MF namreč ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ta upravni akt ni posegel v pravni položaj tožnika in MF z njim ni odločilo o obveznosti, pravici ali pravni koristi tožnika (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

8Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.