VSRS Sklep X Ips 304/2017-19

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb četrtega in petega odstavka ter prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena, prvega odstavka in prvega stavka drugega odstavka 199.e člena v zvezi s petim odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42602-19/2014-2 z dne 29. 12. 2014, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo nadomestila za rabo vode za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013 v skupnem znesku 243.942,40 EUR. Hkrati je določila plačilo v 27 letnih obrokih, pri čemer je navedla, da prvi obrok znaša 9.034,90 EUR in mora biti plačan do 31. 12. 2014. Odločila je tudi, da v tem postopku stroški niso nastali. Ministrstvo za okolje in prostor je tožnikovo pritožbo zavrnilo z odločbo, št. 3555-3/2015/2 z dne 12. 5. 2015.

2Upravno sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svoje sodbe II U 272/2015-8 z dne 23. 8. 2017 pritrdilo izpodbijani odločitvi tožene stranke in se pridružilo razlogom izpodbijanih aktov ter ugotovilo, da je bil izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit, zato je tožbo v celoti zavrnilo in tako ni sledilo tožnikovim ugovorom o protiustavnosti določb Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1), ki urejajo način, višino in postopek plačila nadomestila za obstoječo in dejansko posebno rabo vode ter plačilo vodne pravice in so bile v ZV-1 vnesene z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1C). Ocenilo je, da z njimi ni bilo poseženo v tožnikove pridobljene pravice, niti z odmero ni bilo kršeno načelo pravne države, niti z njo ni bilo poseženo v pravice do enakosti pred zakonom in lastninsko pravico. Po presoji Upravnega sodišča pri določbah ZV-1, ki so bile podlaga za odmero, tudi ne gre za prepovedano retroaktivno učinkovanje. Zavrnilo je tudi ugovor zastaranja.

3Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z vrednostnim kriterijem iz 1. točke in s pomembnim pravnim vprašanjem iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev ustavnih pravic in v tem okviru kršitev ustavno zagotovljene prepovedi retroaktivnosti ter kršitev ustavnega načela sorazmernosti oziroma načela pravne države.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Revizijski postopek se prekine.

6Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 267/2017 prekinilo postopek odločanja o reviziji in na podlagi 156. člena Ustave RS oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb ZV-1.

7Ker gre tudi pri odločanju o reviziji v tem sporu v bistvenem za enako zadevo in za ista pravna vprašanja oziroma za ista vprašanja skladnosti določb ZV-1 z Ustavo Republike Slovenije, je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi postopek odločanja o tej reviziji do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o navedeni zahtevi za oceno ustavnosti ZV-1.

8Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.