VSM Sodba I Cp 109/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prvi in drugi toženi stranki (v nadaljevanju toženca) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) v roku 15 dni nerazdelno plačata znesek 3.804,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka) in povrneta pravdne stroške v znesku 2.510,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Toženca s pravočasno pritožbo zoper navedeno sodbo uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vztrajata, da je bila tožnici poškodba stekla v tuš kabini znana, saj jo je na to najmanj pred podpisom pogodbe opozorila prva toženka. Iz pisne izjave I. M. izhaja, da je tožnica že dne 2. 11. 2017 povpraševala po demontaži poškodovanega pohodnega stekla ter izdelavi, dobavi in montaži novega pohodnega stekla. Prav tako je dne 7. 11. 2017 kontaktirala prvo toženko ter jo spraševala o postavitvi kopalne kadi, kot je bila v prvotnem načrtu, ter o tem, kako je puščen odtok, pri tem pa ni omenila, da je šele sedaj opazila, da je steklo poškodovano. Predložene listine tako potrjujejo navedbe tožencev, da je bila tožnica seznanjena s poškodbo stekla. Sicer pa sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo dokazne ocene o nasprotujočih si trditvah tožnice in tožencev, temveč je samo sledilo izpovedbi tožnice. Glede na to, da je bila tožnici napaka znana in sta pravdni stranki v pogodbi zapisali klavzulo »videno – kupljeno«, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določilo prvega odstavka 466. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ker izvedenec M. ne razpolaga z ustreznim znanjem in izkušnjami s področja amorfnih materialov, sta toženca predlagala, da se postavi izvedenec gradbene stroke z znanjem o amorfnih materialih, sodišče prve stopnje pa je ta dokazni predlog zavrnilo na podlagi nedovoljene vnaprejšnje dokazne ocene, da dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen kljub izvedbi predlaganega dokaza. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dokazni predlog, da se zasliši priča prof. dr. R. R., prepozen in bi zavlekel postopek, nasprotuje samemu sebi, glede na to, da se sodišče prve stopnje sklicuje na četrti odstavek 286. člena ZPP, ki določa zgolj posledice ravnanja izven določil prvih treh odstavkov istega člena. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno uporabilo 286. člen ZPP, ki ne vsebuje nobenih pravil o ekonomičnosti postopka, na katero se sklicuje. Iz predpravdnega izvedenskega mnenja izhaja, da predstavlja tajnost ter da je zaupno za izvedenca in uporabnike, zato ga tožnica ne bi smela uporabiti, prav tako se nanj ne more opreti izvedenec, postavljen v pravdi, in sodna odločba. Sodišče prve stopnje je prekoračilo svoja pooblastila, ko je popravljalo izračun 9,5 % DDV v okviru obračuna stroškov odprave domnevne napake izvedenca M.. Toženca sta vedela zgolj za popokano vrhnjo plast steklenega dna tuš kabine in tudi če bi tožnici to prikrila, bi jima sodišče lahko naložilo zgolj stroške nabave in montaže novega steklenega dna ter demontaže starega. Širjenje odgovornosti tožencev glede očitane neskladnosti izdelave/pozicije tuš kabine po projektni dokumentaciji je nedopustno, ker toženca v razmerju do tožnice nista izvajalca naročene storitve, prav tako pa je bilo tožnici to znano, saj iz e-sporočil, ki jih je predložila tožnica, izhaja, da je tožnica prvo toženko večkrat kontaktirala z željo, da pridobi osnovne podatke, kako je bila projektirana kopalnica. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta toženca vedela za zamakanje, je v nasprotju z mnenjem izvedenca M.. Sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, kako in zakaj bi toženca vedela, da so bili uporabljeni neustrezni materiali, glede na to, da nista strokovnjaka s tega področja in ves čas njune uporabe tuš kabine ni prišlo do zamakanja, temveč je zamakanje nastalo šele dve leti po prodaji. Vzročna zveza med očitanim zamolčanjem tožnici o popokanem steklu in zamakanju tekom postopka tožencema ni bila dokazana, niti izpodbijana sodba o tem nima razlogov. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo popokano vrhnjo plast steklenega dna tuš kabine kot funkcionalno hibo, pri čemer je iz vseh izvedenih dokazov razvidno, da je šlo za neznatno napako, ki ni bistvena za uporabo nepremičnine in ne vpliva na funkcionalnost tuš kabine. Poškodba dna tuš kabine je za tožnico nepomembna okoliščina, saj je želela kad in bi tako ali tako odstranila tuš kabino in kompletno preuredila celotno kopalnico. Posledično pritožba graja tudi odločitev o pravdnih stroških ter izpostavlja še, da je sodišče prve stopnje tožencema neutemeljeno naložilo plačilo stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja, saj ti niso bili potrebni. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, podrejeno da jo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Priglašata pritožbene stroške.

3Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te in priglaša stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavzelo jasne in razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, tako da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti. Podane niso niti preostale pritožbeno zatrjevane niti uradoma upoštevne kršitve določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP. V okviru pravočasno ponujenega procesnega gradiva (286. člen ZPP), na katerega je pri pravnem sklepanju, skladno z razpravnim načelom sodišče vezano (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi z 212. členom ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo pravno relevantno dejansko stanje, v skladu s temeljnim metodološkim napotkom, ki ga vsebuje načelo proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP¹ presoja le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev.

6Tožnica kot kupka in toženca kot prodajalca so dne 9. 6. 2016 sklenili prodajno pogodbo za nepremičnino z ID znakom 716-*** (stanovanjsko hišo) s klavzulo »videno – kupljeno«. V predmetni zadevi tožnica zaradi poškodovanega steklenega dna tuš kabine uveljavlja jamčevalni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so podane splošne in dodatne predpostavke odgovornosti tožencev za stvarne napake po določilih OZ, zato ima tožnica po analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ pravico odpraviti stvarno napako na stroške tožencev in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

7Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki so se bodisi že pokazale (očitne napake) bodisi je vzrok zanje obstajal (skrite napake) takrat, ko je tveganje (nevarnost) naključnega uničenja oziroma poškodovanja prešlo na kupca (prvi in drugi odstavek 458. člena OZ), torej takrat, ko je prodajalec stvar izročil kupcu (prvi odstavek 436. člena OZ).

8Pritožba neutemeljeno vztraja pri dogovorjeni klavzuli »videno – kupljeno« in uporabi prvega odstavka 466. člena OZ. Pogodbene omejitve odgovornosti (tudi navedena klavzula) so podvržene ureditvi drugega odstavka 466. člena OZ, ki izhaja iz načela vestnosti in poštenja: pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari je nično, če je bila (skrita) napaka prodajalcu znana, pa o njej (ob sklenitvi pogodbe) ni obvestil kupca, kar ima enake posledice, kot če takšnega pogodbenega določila ne bi bilo (primerjaj prvi odstavek 88. člena OZ²). Toženca tudi v pritožbi ne prerekata, da jima je bilo poškodovano stekleno dno tuš kabine znano, navedb tožnice, da tega ni vedela in ni mogla vedeti, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča nista uspela izpodbiti. Pritožba v tej zvezi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni izvedlo dokazne ocene o nasprotujočih si trditvah tožnice in tožencev. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in prepričljivo obrazložilo, da je tožnici verjelo, ker izvedeni dokazi potrjujejo njene navedbe in izpovedbo (elektronska korespondenca med tožnico in prvo toženko, izpovedbi prič E. P. in M. G. P., mnenje izvedenca). Dokazna ocena sodišča prve stopnje je vestna, skrbna in ustrezno argumentirana, pa tudi logična in življenjsko sprejemljiva, zato jo pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema. Pritožbeno izpostavljene okoliščine³, pa po oceni pritožbenega sodišča ne dajejo podlage za zaključek, da je prva toženka tožnico pred podpisom pogodbe opozorila na poškodbo stekla oziroma, da je bila tožnica vsaj ob sklenitvi pogodbe (dne 9. 6. 2016) s tem seznanjena.

9Ali gre v predmetni zadevi za skrito stvarno napako, za katero vzrok izhaja iz sfere tožencev in kakšni so stroški odprave te napake, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvida in mnenja izvedenca gradbene stroke. V tej zvezi pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca gradbene stroke utemeljeno ni sledilo, pri čemer je v 12. točki obrazložitve ustrezno pojasnilo, da je izvedensko mnenje skladno in strokovno prepričljivo ter da pogoji po drugem odstavku 254. člena ZPP niso podani. Prav tako pritožba neutemeljeno graja zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče prof. dr. R. R.. Sodišče prve stopnje je v skladu s četrtim odstavkom 286. člena ZPP⁴ zavrnilo navedeni dokazni predlog z obrazložitvijo, da je prepozen in bi zavlekel postopek, torej ni pogojev za uporabo izjeme po tretjem odstavku 286. člena ZPP⁵. Iz navedenega očitanega protislovja in nepravilne uporabe 286. člena ZPP ni razbrati.

10Iz izvida in mnenja izvedenca, ki ga je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve ustrezno povzelo, izhaja, da je bila zasnova in izvedba tuš kabine neustrezna in nestrokovna. Stekleno dno se je tesno prilegalo na jekleni okvir in matice, zato zaradi velikih temperaturnih razlik ni bilo nobenega prostora za raztezanje stekla ali krčenje okvirja in je posledično prišlo do poškodbe stekla, ki je laik niti na pogled niti na otip ni mogel prepoznati. Skozi razpoke, med drobci razbitega stekla se je v horizontalni smeri prevajala vlaga proti robovom oboda, zaradi česar je postopoma zamakala majhna količina vode v robno konstrukcijo, ob najmanjšem defektu tesnilne mase je zamakalo ob jekleni okvir, ki je začel tudi pri vijakih prevajati vlago v zidovje, stekleno dno pa zato ni bilo uporabno. Glede na navedeno je pritrditi sodišču prve stopnje, da gre za skrito stvarno napako⁶, katere vzrok je neustrezna izvedba tuš kabine (torej izvira iz sfere tožencev). Pritožbene navedbe, da gre za nepomembno okoliščino oziroma neznatno napako ter da vzročna zveza med očitanim zamolčanjem tožnici o popokanem steklu in zamakanju niti ni bila dokazana niti izpodbijana sodba o tem nima razlogov, so neutemeljene.

11Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake. Glede postopka in višine stroškov sanacije je izvedenec povzel ugotovitve predpravdnega izvedenskega mnenja, ki je bilo uporabljeno v skladu z namenom, za katerega je bilo izdano, zato pritožba neutemeljeno navaja, da ga tožnica ne bi smela uporabiti oziroma ga izvedenec M. ne bi smel povzeti.

12Za izračun 9,5% DDV v okviru obračuna stroškov odprave stvarne napake posebno strokovno znanje ni bilo potrebno, zato sodišče s popravo očitne pisne pomote ni prekoračilo svojih pooblastil, kot neutemeljeno navaja pritožba.

13Stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja so stroški postopka. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku upravičena do povrnitve pravdnih stroškov sorazmerno svojemu uspehu, ji po višini v enakem razmerju gredo tudi potrebni stroški predpravdnega izvedenskega mnenja, čeprav jih uveljavlja kot del glavnega zahtevka, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja so bili v obravnavani zadevi potrebni za postavitev tožbenega zahtevka (tako glede temelja kot glede višine). V takšnem primeru sodna praksa predpravdni strošek izvedeniškega mnenja priznava kot za pravdo potreben strošek v skladu s prvim odstavkom 151. v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

14Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

15Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP), saj toženca s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), stroški tožnice za odgovor na pritožbo pa niso bili potrebni za postopek, ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbi tožnikov (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ „V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.„
² „Zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.“
³ Navaja, da je tožnica že dne 2. 11. 2017 povpraševala po demontaži poškodovanega pohodnega stekla ter izdelavi, dobavi in montaži novega pohodnega stekla ter da je dne 7. 11. 2017 kontaktirala prvo toženko ter jo spraševala o postavitvi kopalne kadi, kot je bila v prvotnem načrtu ter o tem, kako je puščen odtok, pri tem pa ni omenila, da je šele sedaj opazila, da je steklo poškodovano.
⁴ „Dejstva, dokazi in ugovor zaradi pobota in zastaranja, navedeni ali uveljavljani v nasprotju z drugim do tretjim odstavkom tega člena, se ne upoštevajo.“
⁵ „Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.“
⁶ „1. točka 459. člena OZ: Napaka je stvarna, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet.“