UPRS Sodba I U 1997/2019-6

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 564/2019 z dne 15. 11. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je odločitev oprla na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se prošnji za dodelitev BPP ne ugodi, če je zadeva, v zvezi s katero je prosilec prosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je v obravnavani zadevi dne 14. 11. 2019 vložil prošnjo za BPP po elektronski, dan kasneje pa še po redni pošti. V prošnji je navedel, da prosi za nujno obravnavo, ker se 5-letni zastaralni rok izteka na dan 15. 11. 2019. Toženka meni, da je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi prošnjo lahko obravnaval in o njej odločal, in to pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To bi lahko storil šele, ko je prošnjo prejel dejansko in ne po elektronski pošti, torej 15. 11. 2019. To pa je dan, ki naj bi bil zadnji dan za vložitev tožbe v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP. Prošnja je bila torej vložena prepozno, glede česar se toženka sklicuje tudi na prakso naslovnega sodišča, dodaja pa še, da iz priloženega pooblastila izhaja, da je tožnik podpisal pooblastilo odvetniški pisarni že 20. 1. 2015, kar pomeni, da je bilo več kot dovolj časa za pravočasno vložitev prošnje za BPP. BPP se namreč lahko dodeli šele po dnevu od vložitve prošnje, glede česar se toženka prav tako sklicuje na prakso naslovnega sodišča. Iz navedenih razlogov toženka meni, da tožnik v obravnavani zadevi nima možnosti za uspeh, saj bi sodišče tožbo kot prepozno zavrglo.

2Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da toženka razumnosti oziroma možnosti za uspeh v postopku sploh ni presojala, poleg tega pa je napačno ugotovila, da je tožnik vlogo za BPP vložil šele 15. 11. 2019. To vlogo je toženka prejela že 14. 11. 2019 po elektronski pošti, tako da bi se lahko organ za BPP že dan pred vložitvijo tožbe seznanil s prošnjo, kot to zahteva drugi odstavek 11. člena ZBPP. Tožnik meni, da je zakon v tem pogledu „natančno določen“, saj bi zakonodajalec v primeru, če bi želel "drugačno postopanje, bi pač določil nek rok, koliko dni pred samim dejanjem, ki ga zajema dodeljena BPP mora miniti, da bi dodeljevana BPP pokrila tudi to dejanje". Tako razumejo zakon tudi vsi ostali organi za BPP, dejstvo, da je tožnik stranka svojega pooblaščenca že od leta 2015, pa ne igra nobene vloge. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek, poleg tega pa naj ji naloži povračilo stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

3Toženka je sodišču posredovala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

6Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

7Vendar pa toženka v tej zadevi svoje odločitve ni oprla na kakršen koli vsebinski preizkus zadeve, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, temveč izključno na ugotovitev, da se glede na datum vložitve zahteve lahko BPP, tudi če bi bila dodeljena, nanaša šele na procesna dejanja, opravljena po izteku zastaralnega roka za vložitev tožbe v tej zadevi. Toženka meni, da bi zato sodišče tožbo zavrglo kot prepozno.

8Tako razlogovanje toženke očitno temelji na stališču, da bi tožnik lahko vložil tožbo le v primeru, če bi mu bila za to dodeljena BPP. Vendar pa toženka za tako stališče nima podlage ne v določbah ZBPP, ne v katerem koli drugem zakonu, ki ureja vložitev tožbe. Povedano drugače: nobene ovire ni, da ne bi mogel tožnik vložiti tožbe tudi v primeru, če mu BPP ne bi bila dodeljena oziroma preden bi mu bila dodeljena. Edina posledica takega ravnanja bi bila, da stroški za vložitev tožbe ne bi bili pokriti z BPP (drugi odstavek 11. člena ZBPP). Presoje tožnikovih možnosti za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP, zato ni mogoče avtomatično vezati na čas, v katerem je vložil prošnjo za BPP.

9V zvezi s tem je treba ločiti med dvema bistveno različnima procesnima položajema. V primeru, če bi tožnik zaprosil za dodelitev BPP v času, ko bi se zastaralni rok za vložitev tožbe že iztekel, bi res šlo za tipičen primer, ko prosilec glede na stanje stvari nima razumne možnosti za uspeh (prim. točko 6 te obrazložitve). Vendar pa bi tudi to veljalo le v primeru, če prosilec ne bi tožbe pred iztekom zastaralnega roka vložil že sam, brez BPP. V takem primeru bi se prošnja za BPP očitno nanašala na nadaljnja procesna dejanja (prim. prvi odstavek 7. člena ZBPP).

10Do druge situacije, v kateri bi lahko čas vložitve prošnje za dodelitev BPP pomenil okoliščino, bistveno za odločitev, bi prišlo, če bi prosilec vložil prošnjo šele po tem, ko bi bila v zadevi, na katero se prošnja nanaša, že opravljena vsa možna oziroma predvidena procesna dejanja. Šele v takem primeru bi bilo mogoče stališče o neutemeljenosti (oziroma celo o nedovoljenosti) prošnje za dodelitev BPP opreti na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje oziroma za plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

11Kakršnakoli ugotovitev, da tožba v zadevi ni bila vložena pred iztekom zastaralnega roka, oziroma da možnih procesnih dejanj v obravnavani zadevi ni (več), iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ob tem pa se prošnja za dodelitev BPP nanaša na "pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, oprostitev plačila stroškov postopka" (stran 9 upravnega spisa), torej na bistveno širši obseg dejanj pravne pomoči, kot zgolj na vložitev tožbe, na katero se omejuje obrazložitev izpodbijane odločbe.

12Vse navedeno pomeni, da toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni v celoti ugotovila relevantnega dejanskega stanja, zato je sodišče v skladu z drugo in četrto točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Zaradi učinkovitejšega vodenja tega postopka sodišče dodaja še, da prej navedeni drugi odstavek 11. člena ZBPP določa materialni rok, od katerega dodeljena BPP zajema stroške postopka in plačilo za dejanja pravne pomoči. Za ugotovitev teka tega roka ni pomembno, kdaj se je lahko organ za BPP seznanil s prošnjo za dodelitev BPP, temveč izključno to, kdaj je mogoče šteti, da je prosilec prošnjo vložil in kdaj je bilo opravljeno procesno dejanje, na katerega se nanaša dodeljena BPP. Zato sodišče ne vidi razloga, da za dan vložitve prošnje za BPP ne bi bilo mogoče šteti dneva oddaje priporočene poštne pošiljke, saj bi drugačna razlaga pomenila, da sta pričetek tega roka in s tem učinkovanje BPP odvisna od okoliščin, na katere tožnik ne more vplivati, oziroma od naključja. Zato v obravnavani zadevi tudi ni mogoče uporabiti stališč naslovnega sodišča v zadevah, na katere se sklicuje toženka, te zadeve pa tudi sicer niso neposredno primerljive z obravnavano.

13Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).