VSRS Sklep II DoR 139/2020

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo katere parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu A. Ugotovilo je tudi, da so vse te parcele v (so)lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (I. točka izreka). Odločilo je da se v vrstnem redu zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe (II. točka izreka). Glede drugih parcel je predlog zavrnilo (III. točka izreka).

2Višje sodišče je pritožbi prvega in drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke izreka (ki se nanaša na parceli št. 337/2 in 337/4 k. o. ...) potrdilo. Odločilo je tudi o pritožbenih stroških.

3Zoper ta sklep (v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga prvi nasprotni udeleženec. Po detajlnem povzetku odločb obeh nižjih sodišč in lastne pritožbe navaja, da se z zavzetimi stališči ne strinja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti zaradi odločitve o sedmih (po njegovi oceni pomembnih) vprašanjih.

4Predlog ni popoln.

5Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora vlagatelj predloga za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi. Njihovo spoštovanje je nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.

6Predlog prvega nasprotnega udeleženca tem zahtevam ne ustreza. V njem je (na 18 tipkanih straneh) podan natančen povzetek (skoraj prepis) obrazložitve sklepov nižjih sodišč in predlagateljevih pritožbenih navedb. Temu sledi zapis, da se predlagatelj z zaključki nižjih sodišč ne strinja, in postavitev sedmih vprašanj. Ta so dejansko v vprašalno obliko preoblikovane pritožbene navedbe, na katere je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Predlagatelj se z njegovimi argumenti ne sooči - ne pojasni, zakaj (in v katerem delu) naj bi vprašanja rešilo nezakonito. Gola navedba, da „se s stališči sodišč prve in druge stopnje ne strinja in v zvezi s tem vztraja pri svojih navedbah, ki jih je podal že v pritožbi“, pa za popolnost predloga ne zadošča.

7Ker torej predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).