VSK Sklep CDn 51/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bila na predmetni nepremičnini dovoljena zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje.

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje in vztraja pri svojih ugovornih navedbah, da je Zakon o graditvi objektov ZGO-1), ki je veljal v času izdaje odločbe inšpekcijskega organa, le-temu nalagal, da prepovedi nemudoma zaznamuje v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi je bila odločba na zemljiško knjigo poslana več kot 10 let po izdaji, kar nasprotuje načelu pravne varnosti, saj ni dopustno, da je stranka v negotovosti glede pravnih posledic izdane odločbe. Ker so tudi na ostalih področjih predvideni roki za izvršitve odločb, to velja tudi na upravnem področju. Kljub temu, da Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne določa roka, v katerem mora odločba, ki je podlaga vpisu, prispeti v zemljiško knjigo, pa skladno z ustavnimi načeli in z analogno uporabo 356. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki govori o zastaranju judikatnih terjatev, vpis zaznambe s stališča pravne varnosti ni sprejemljiv.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik izhaja iz napačnega pravnega stališča, da gre pri prepovedih po 158. člena ZGO-1 za terjatve, oziroma da prepovedi učinkujejo šele z zaznambo v zemljiški knjigi. Prepovedi učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ. Prepovedi pa v trenutku, ko je zemljiška knjiga prejela obvestilo inšpekcijskega organa, še veljajo¹. Pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo pravne varnosti, saj je bil stranka inšpekcijskega postopka in je bila odločba izdana zoper njega. Ves čas torej ve, da veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1.

Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1Pritožnik ne trdi, da bi bila odločba razveljavljena ali da bi bil objekt že legaliziran.