UPRS Sodba II U 502/2019-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožeča stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi I 927/2016 Okrajnega sodišča v Mariboru ter pritožbe zoper sklep z dne 3. 10. 2019. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe in citira določbo 4. alinee 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da je bila v obravnavani zadevi izvršba začeta in dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, to je notarskega zapisa notarke A.A. SV 1476/2012 z dne 30. 10. 2012. V zadevi I 927/2016 Okrajnega sodišča v Mariboru je bil 15. 6. 2016 izdan sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 25. 1. 2017. S sklepom z dne 3. 10. 2019 je sodišče odločilo, da se nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana z ID znakom del stavbe ... last tožnika do celote izroči kupcu B.B. ter se dovoli vknjižba lastninske pravice na kupca, v roku 30 dni od pravnomočnosti navedenega sklepa pa je tožnik dolžan nepremičnino prosto oseb in stvari prepustiti kupcu. Glede na vse navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je sklep o izvršbi že pravnomočen tako, da zoper njega ni več mogoče ugovarjati, kar pomeni, da tožniku glede na določbo 4. alinee 8. člena ZBPP ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči.

2Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni presojal možnosti uspeha s pritožbo, zaradi vložitve katere je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vložitev pritožbe je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, saj je brez sredstev za preživljanje, kot tudi za položaj njegove matere, za katero skrbi in s katero živita skupaj. Tožnik je namreč kot dolžnik v izvršilnem postopku pravočasno in po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dne 14. 7. 2016 vložil predlog za obdržanje pravice do najema stanovanja, do katerega se izvršilno sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Glede na to mora tožnik izvršilnemu sodišču predlagati, da prvostopni sklep razveljavi in se mu prizna pravica do najema stanovanja za tri leta po prodaji stanovanja. Tožnik je prepričan, da bo s pritožbo uspel in ima verjeten izgled za uspeh.

3Z zavrnitvijo prošnje je tožena stranka tožeči onemogočila uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti iz 1. člena ZBPP, saj ni ugotavljala ali je pritožba zoper sklep z dne 3. 10. 2019 očitno nerazumna oziroma ali ima tožnik v zadevi verjetne izglede za uspeh. S tem je tožena stranka tožnika prikrajšala za človekovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki jo sodišče varuje v skladu s 15. členom Ustave RS. Na mednarodni ravni je ta pravica zajeta v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podrejeno, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora po Odvetniški tarifi, ki jo je po načelnem navodilu Vrhovnega sodišča RS treba uporabiti pri odmeri nagrade.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in dodaja, da je upnik C. predlagala izvršbo zoper tožnika zaradi plačila oziroma izterjave 36.067,15 EUR na podlagi izvršilnega naslova, to je notarskega zapisa notarke A.A. SV 1476/2012 z dne 30. 10. 2012. Sklep o izvršbi z dne 15. 6. 2016 je postal pravnomočen dne 25. 1. 2017. S sklepom z dne 3. 10. 2019 je bilo v nadaljevanju izvršilnega postopka odločeno, da se nepremičnina izroči kupcu, ter se dovoli vknjižba lastninske pravice na kupca, v roku 30 dni od pravnomočnosti navedenega sklepa pa je tožnik dolžan nepremičnino prosto stvari in oseb izročiti kupcu. Navaja, da je po določbi 4. alinee 8. člena ZBPP dolžniku iz izvršilnega postopka mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč le, če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. V predmetni zadevi tožnik ugovora zoper sklep o izvršbi ne more več vložiti, ker je sklep že pravnomočen, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Izpodbijana odločitev temelji na določbi četrte alineje 8. člena ZBPP, po kateri se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo preprečujejo izvršbo.

7Ta določba je lex specialis glede na določbo 24. člena ZBPP, ki sicer nasploh ureja vprašanje dejstev in okoliščin o zadevi, ki jih je treba upoštevati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči¹. Glede na to, se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč presojati ali ima v zadevi verjeten izgled za uspeh. V 8. členu ZBPP so namreč določene zadeve, v katerih brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti ne glede na ostale določbe zakona, ki urejajo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na splošno.

8Četrta alineja 8. člena ZBPP v postopkih izvršbe možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči omejuje na primere, ko prosilec, ki je dolžnik v tem postopku, verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. V predmetni izvršilni zadevi je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi že potekel, saj je sklep o izvršbi pravnomočen, tožnikova nepremičnina pa je bila prodana na javni dražbi. Glede na to, tožniku v skladu s citirano zakonsko določbo brezplačne pravne pomoči ni več mogoče dodeliti.

9Tožeča stranka v tožbi neutemeljeno zatrjuje drugače, sodišče pa tudi njeni trditvi, da je s tem poseženo v njene ustavne pravice ne pritrjuje, saj je ne glede na to, da je namen zakona o brezplačni pravni pomoči uresničevanje pravice od sodnega varstva po načelu enakopravnosti, zakonodajalec upravičen in dolžan predpisati pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da gre za uporabo javnih sredstev mora namreč določiti pogoje za njihovo dodelitev tako, da ta sicer služijo zagotavljanju pravic državljanov, vendar tako, da je s tem poskrbljeno tudi za njihovo smotrno in upravičeno rabo.

10V izvršilnem postopku je možnost dolžnika do odobritve brezplačne pravne pomoči zakonodajalec omejil na verjetno izkazane ugovorne razloge, s tem pa je tudi dolžniku v izvršilnem postopku dana pravica do sodnega varstva. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da izpodbijana odločitev posega v to njeno pravico.

11Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

12Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

13Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

¹ Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).