VSRS Sklep VIII DoR 100/2019-6

Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 27. 9. 2017, ampak je trajalo do izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje in vpis delovne dobe za navedeno obdobje ter reparacijski zahtevek ter zahtevek za obračun denarnega povračila v višini 8.110,65 EUR ter izplačilo ustreznega neto zneska. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga, to je da je zaradi slabega poslovanja (manjše prodaje slaščic) zaprla eno od dveh poslovalnic, zaradi racionalizacije poslovanja pa tudi ukinila eno od treh delovnih mest slaščičarja. Presodilo je, da tožena stranka tožnici odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala zaradi diskriminatornih razlogov, temveč na podlagi objektivnih in nediskriminatornih kriterijev (znanje oziroma sposobnost delavca ter stroški dela).

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi je razvezalo z dnem zaposlitve pri drugem delodajalcu, toženi stranki pa naložilo, da tožnici za čas od vključno 28. 9. 2017 do vključno 20. 12. 2017 vpiše delovno dobo v matično evidenco, ji za to obdobje plača razliko med prejetim nadomestilom plače in pripadajočo plačo ter ji obračuna denarno povračilo zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v znesku 8.110,65 EUR bruto, kar znaša 5 tožničinih plač v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Presodilo je, da postopek izbire presežne delavke pri toženi stranki ni bil izveden zakonito in na enak način za vse primerljive delavke. Kriterij stroškov dela, ki dejansko pomeni višino variabilnega dela plače, ni objektiven, razumen in na delu utemeljen razlog za izbiro presežne delavke. Uporaba tega kriterija pomeni, da je zaposlitev ohranila delavka z nižjo delovno uspešnostjo, kar je neobjektivno in nerazumno.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, ki se nanašajo na uporabo kriterijev (meril) za določitev presežnih delavcev.

4Predlog je utemeljen.

5V skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enote uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih; če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP v tem obsegu dopustilo revizijo.