VSC Sklep I Ip 96/2020

I. Pritožbama se delno ugodi in se I., II. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ter posledično sklep o domiku z dne 26. 4. 2019 in javna dražba z dne 15. 6. 2018 ter z dne 29. 8. 2018 razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbama se ugodi še v preostalem delu in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da se predlogu za vračilo varščine L. S. ugodi.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dolžnici N. B. S. do 89/160 solastne nepremičnine ID znak: parcela ... 547/12, parcela ... 547/13, parcela ... 547/8, parcela ... 547/10, parcela ... 547/9, parcela ... 546/3, parcela ... 546/12, parcela ... 546/9, parcela ... 570/1 in parcela ... 546/10 izročilo kupcu: S. K., EMŠO ..., ... (I. točka izreka), zemljiški knjigi odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu pri dolžnici N. B. S. lastnih 89/160 celote nepremičnin ID znak: parcela ... 547/12, parcela ... 547/13, parcela ... 547/8, parcela ...547/10, parcela ...547/9, parcela ...546/3, parcela ...546/12, parcela ... 546/9, parcela ...570/1 in parcela ...546/10 vknjiži lastninska pravica za osebo S. K., EMŠO ..., ... do celote dolžnici lastnega deleža na navedenih nepremičninah in izbrišejo naslednji vpisi: vknjižba hipoteke z ID pravice/zaznambe ..., zaznamba neposredne izvršljivosti z ID pravice/zaznambe ..., vknjižba hipoteke z ID pravice/zaznambe ..., zaznamba izvršbe z ID pravice/zaznambe ...in plomba Dn .../2918 (II. točka izreka), sklenilo, da nepremičnino izroči sodišče kupcu po pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi (III. točka izreka) ter zavrnilo predlog L. S. za vračilo varščine (IV. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožujeta dolžnica in tretja L. S.

3Dolžnica pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne navaja. Zatrjuje, da ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da S. K. izpolnjuje pogoje za drugega najboljšega ponudnika ter pojasnjuje, da je na navedeno sodnico na sami dražbi opozorila, pa se je dražba kljub temu z bistvenimi kršitvami nadaljevala, zato zahteva tudi zvočni zapis same dražbe, iz katerega bo razvidno, da se je izvajal nezakonit postopek. Opozarja, da je bil edini hipotekarni upnik K. G., da ga je pred dražbo v celoti poplačala in je zato njegova pooblaščenka na začetku dražbe odstopila od izvršilnega postopka. Vsled navedenemu zatrjuje, da bi se dražba morala preklicati. Očita, da sodišče S. K. na začetku dražbe sploh ni oklicalo kot upnika. Podaja očitke, ki se nanašajo na nevračilo varščine L. S. ter pojasnjuje, da do izpodbijanega sklepa ni prejela nobenega sklepa, ki bi izkazoval utemeljene razloge za nevračilo vplačane varščine. Zatrjuje, da L. S. kupnine ni plačala iz upravičenih razlogov, saj je bil pred tem edini hipotekarni upnik poplačan in bi sodišče postopek moralo ustaviti. Sodišču očita, da je ni pozvalo k izjasnitvi v zvezi z vstopom novega upnika S. K., čeprav le ta pogojev za najboljšega ponudnika ni izpolnjeval, saj je dne 5. 12. 2018 samovoljno in brez njene vednosti poplačal njenega drugega upnika S. d.o.o., ki je prvi izpolnjeval pogoje za dražbo in s katerim je imela dogovor o obročnem odplačilu dolga. Sodišču očita, da je S. K. s sklepi, ki dolžnici niso bili nikoli vročeni, napačno oprostilo položitve varščine. Pojasnjuje, da je edina prava ponudnica bila L. S., ki je na dražbo prišla z namenom, da ohrani svoj dom in dom svojih staršev, za katerega je dolžnica z možem pošteno garala. Opozarja, da je sklep izdala sodnica, ki ni vodila dražbe, sodišče pa ga je še pred pravnomočnostjo objavilo na oglasni deski pristojne občine. Zatrjuje, da sta ji bili odredba za prvo in odredba za drugo javno dražbo napačno vročeni ter sodišču očita, da je prvo javno dražbo opravilo kljub temu, da je svoj izostanek opravičila z zdravniškim potrdilom in je imela utemeljene zdravstvene razloge, da se prva javna dražba ne bi smela opraviti. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in dražbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Brez izrecno navedenih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, tretja L. S. prav tako opozarja, da S. K. ne izpolnjuje pogojev za drugega najboljšega ponudnika ter pojasnjuje, da je bila sodnica na to na sami dražbi opozorjena, pa se je dražba kljub temu z bistvenimi kršitvami nadaljevala, zato kot udeleženka zahteva tudi zvočni zapis same dražbe, iz katerega bo razvidno, da se je izvajal nezakonit postopek. Ker je edini hipotekarni upnik pred začetkom dražbe odstopil od izvršbe poudarja, da bi se postopek moral ustaviti. Zatrjuje, da je varščino pravočasno plačala, sodnica pa jo je opozorila, da v kolikor v 3 dnevnem roku ne bo vložila vloge za odobritev pravnega posla, se ji varščina ne bo vrnila. Pojasnjuje, da je vlogo za odobritev vložila takoj po opravljeni dražbi ter zatrjuje, da vse do izdaje izpodbijanega sklepa od sodišča ni prejela nobenega sklepa, ki bi izkazoval utemeljene razloge za nevračilo varščine. Očita, da se je varščina zadržala nezakonito in jo zahteva nazaj. Pojasnjuje, da je ona bila edina prava ponudnica na dražbi ter da kupnine ni plačala iz upravičenih razlogov, in sicer zaradi poplačila edinega hipotekarnega upnika K. G. ter prepričanja, da se dražba zato ne sme nadaljevati. Opozarja, da je izpodbijani sklep podpisala sodnica, ki dražbe ni vodila. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in dražbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5V odgovoru na pritožbo dolžnica pritrjuje pritožbenim trditvam in predlaga ugoditev pritožbi.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Pritožbeno sodišče je preizkusilo odločbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je pritožbeno izpodbijana in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka, ki so opredeljene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (prvi in drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Ker se glede na spisovne podatke (vpogled v l. št. 382 - 385 na) na naroku za prodajo nepremičnine z dne 29. 8. 2018 dokazi niso izvajali, sicer pravilne pritožbene trditve, da je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki na navedenem naroku ni sodelovala, ne utemeljujejo pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, saj načelo neposrednosti ni bilo kršeno, zadeva pa je bila skladno s pravili sodnega reda sodnici, ki je izdala izpodbijani sklep, dodeljena s sklepom Okrajnega sodišča v Celju Su 60/2019 z dne 5. 7. 2019 (vpogled v l. št. 533-534 spisa), zato tudi kršitev po 1. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

9Vendar pa je sodišče druge stopnje glede na podatke spisa v okviru uradnega preizkusa ugotovilo okoliščine predmetne zadeve, ki narekujejo razveljavitev predmetne prodaje nepremičnin iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Pri tem je izpostaviti, da v predmetni zadevi teče izvršba s prodajo dolžničinih 20. nepremičnin v skupni vrednosti njenega solastniškega deleža 135.661,55 EUR, ki se prodajajo v dveh sklopih 10. nepremičnin, da iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tekla v predmetnem postopku izvršba še z drugimi izvršilnimi sredstvi, da je bila odredba o prodaji z izpodbijanim sklepom izročenih nepremičnin izdana dne 10. 5. 2018¹, da se je v predmetni zadevi zaradi izterjave terjatve 16.760,05 EUR s pripadki prodajal in z izpodbijanim sklepom bil izročen sklop nepremičnin, ki zajema (glede na domnevo iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ) tudi dolžničin dom, medtem ko je bila prodaja drugega sklopa nepremičnin prekinjena zaradi prodaje prvega sklopa nepremičnin ter da dolžnica od uveljavitve novele ZIZ-L ni bila opozorjena na vse možnosti, ki jih ima v primeru prisilne prodaje doma.

10Glede na določbo prvega odstavka 192. člena ZIZ izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu, po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine.

11Sicer je v izvršilnem postopku, ki je namenjen dokončni uresničitvi pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave RS) zaradi zagotovitve učinkovitosti procesno ravnovesje nagnjeno v prid upnika in se mora njegova pravica do učinkovitega sodnega varstva umakniti dolžnikovim človekovim pravicam le v primeru, ko izvršba za dolžnika pomeni nesorazmerno breme in ko so bistveno prizadete njegove človekove pravice². Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave³. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.

12Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 11/18 – v nadaljevanju ZIZ-L), to je s 25. 3. 2018, je bil dolžnikov položaj v nepremičninski izvršbi dodatno zavarovan še z novimi šestim do osmim odstavkom 169. člena ZIZ⁴. Poleg tega je ZIZ-L v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, v četrtem do šestem odstavku 71. člena ZIZ predvidel dodatno možnost odloga izvršbe (tudi po uradni dolžnosti) ne glede na siceršnjo izpolnjenost pogojev iz prvega do tretjega odstavka 71.člena ZIZ ter hkrati v četrtem odstavku navedenega člena vzpostavil domnevo, da se domneva, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. Zakonodajalec je torej z zadnjimi novelami ZIZ zagotovil dodatno varstvo dolžnika v primeru izvršbe na njegove nepremičnine v treh pogledih: z zagotovitvijo pravice do obveščenosti dolžnika glede možnosti predlagati izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino; z dodatnimi procesnimi varovalkami, ki naj v primeru izterjave očitno nesorazmerne denarne terjatve upnika glede na vrednost nepremičnine dolžnika, ki pomeni njegov dom, preprečijo prodajo dolžnikovega doma, in sicer: s podelitvijo upravičenja dolžniku, da lahko predlog, naj se izvršba opravi na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, vloži vse do izdaje odredbe o prodaji na javni dražbi, in z naložitvijo dolžnosti izvršilnemu sodišču, da v takem primeru po uradni dolžnosti dovoli prodajo drugega dolžnikovega premoženja, če lahko na podlagi razpoložljivih oziroma elektronsko dostopnih podatkov ugotovi, da bi to zadoščalo za poplačilo upnikove terjatve; ter z možnostjo odloga izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikov dom (tudi po uradni dolžnosti)⁵.

13Čeprav veljajo novelirane določbe ZIZ-L tudi za obravnavani primer, saj je bila odredba o prodaji nepremičnin izdana po uveljavitvi novele ZIZ-L, pa iz izvršilnih spisov ne izhaja, da bi izvršilno sodišče pritožnico po uveljavitvi te novele, to je po 25. 3. 2018, z morebitnim dopisom (sklep o izvršbi je bil namreč že izdan pred uveljavitvijo ZIZ-L) opozorilo na vse pravice, ki jih ima v primeru prisilne prodaje njenih (določenih) nepremičnin. Ker pri tem iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, zakaj kljub opustitivi svoje dolžnosti obvestiti dolžnico o njenih pravicah v primeru prisilne prodaje doma, šteje sodišče prve stopnje ukrep prisilne prodaje več nepremičnin pritožnice, med njimi tudi njenega doma, za sorazmeren ukrep, pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, pomanjkljivost pa je takšna, da se zakonitost izpodbijane odločitve ne da preizkusiti.

14Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljenima pritožbama delno ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti v I., II. in III. točki izreka, v posledici tega razveljaviti tudi sklep o domiku z dne 26. 4. 2019 ter javni dražbi z dne 15. 6. 2018 ter z dne 29. 8. 2019 in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje z dopisom pouči dolžnico o izpostavljenih novostih, ki jih v zvezi s prodajo njenega doma prinaša novela ZIZ-L ter presodi, ali mora glede na okoliščine zadeve ter izpostavljene novelirane določbe ZIZ kakšna dejanja opraviti po uradni dolžnosti. Oceni naj, ali je podano očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo in vrednostjo prodajanih nepremičnin ter ali je ob hkratnem obstoju še drugega premoženja dolžnice poseg s prodajo dolžničinega doma sorazmeren. V primeru, če so bo odločilo ponovno prodajati nepremičnino, ki predstavlja dolžničin dom, naj ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne zadeve, utemelji sorazmernost takšnega ukrepa z vidika dolžničine pravice do zasebne lastnine (33. člen URS) in do spoštovanja doma (prvi odstavek 36.člena URS).

15V preostalem delu pa je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep v točki IV. spremeniti tako, da se predlogu L. S. za vračilo varščine ugodi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar je posledica ugotovljene nezakonitosti ter razveljavitve naroka za prodajo nepremičnine z dne 29. 8. 2019. Hkrati pa je poudariti, da se odredba o dražbi z dne 19. 6. 2018 opr. št. In 172/2008, In 165/2008, I 205/2017 in I 178/2018, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve, ne nanaša na nepremičnine, ki so bile z izpodbijanim sklepom izročene. Na izročene nepremičnine se nanaša odredba o prodaji z dne 19. 6. 2018 opr. št. I 205/2017, I 178/2018 iz katere pa ne izhaja, da bi bila ponudnica L. S. na nevračilo varščine v primeru neplačila kupnine opozorjena.

¹ Tretji odstavek 70. člena ZIZ-L (Uradni list RS, št. 11/2018 z dne 23. 2. 2018).
² Po presoji ESČP prisilna prodaja dolžnikove nepremičnine – četudi je bila morda izvršena z namenom poplačila sorazmerno nizke denarne terjatve upnika – nujno ne pomeni nesorazmernega posega v pravice dolžnika. Nepremičninska izvršba praviloma ne pomeni nesorazmernega ukrepa še posebej tedaj, ko je bila predlagana zaradi poplačila denarne terjatve upnika, ki je bila zavarovana s hipoteko na sporni nepremičnini. Ne glede na velik pomen učinkovitosti izvršbe pa prisilna prodaja dolžnikove nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve upnika lahko pomeni nesorazmeren poseg v dolžnikovo pravico do spoštovanja premoženja iz 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) zlasti v primeru, ko je predmet prisilne prodaje njegovo stanovanje: (i) če ta po presoji ESČP ni bila nujna zato, ker je bilo za poplačilo sorazmerno nizke terjatve upnika očitno na voljo milejše sredstvo; ali denimo zato, ker je obstajala realna možnost, da bi dolžnik prostovoljno plačal preostanek sorazmerno nizkega dolga (v konkretnem primeru izvršilnih stroškov), česar morda ni storil prav zaradi opustitve sodišča, ki kljub prošnji dolžnika ni še pred javno dražbo izračunalo njegove višine; ali (ii) če dolžniku v postopku prisilne prodaje stanovanja niso bila zagotovljena učinkovita procesna jamstva, pri čemer je lahko ena od pomembnih okoliščin pri tovrstni presoji tudi višina dolga, zaradi katerega pride do prisilne prodaje. Če je predmet prisilne (sodne) prodaje dolžnikovo stanovanje oziroma stanovanjska hiša, je lahko po presoji ESČP tak ukrep nesprejemljiv tudi z vidika dolžnikove pravice do spoštovanja doma iz 8. člena EKČP. Četudi se v posameznem primeru prodaja dolžnikovega doma izkaže za nujno za poplačilo (lahko tudi davčnega) dolga, je pomembno, da je bila slednja pravica dolžnika v postopku vsaj ustrezno upoštevana. ESČP v takem primeru preizkusi predvsem, ali so bila dolžniku v postopku zagotovljena ustrezna procesna jamstva. (Glej: US RS odločba Up-1298/18 z dne 9. 5. 2019)
³ Primerjaj: US RS odločba Up-1298/18 z dne 9. 5. 2019.
⁴ ... ki se glasijo: "(6) Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. (7) Dolžnik lahko, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, tudi po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče najpozneje do izdaje odredbe o prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. (8) Sedmi odstavek tega člena se ne uporablja, če je predlagana izvršba za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, v primeru poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za gradnjo oziroma nakup stanovanja ali stanovanjske hiše iz prvega odstavka tega člena, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini."
⁵ Glej: US RS Up 1298/18 z dne 9. 5. 2019 (10. točka obrazložitve).