VSRS Sodba X Ips 14/2018

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena in tožeča stranka sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo Uprave Mestne občine Nova Gorica, št. 479-50/2015-7 z dne 16. 3. 2016 ter odločbo Župana Mestne občine Nova Gorica, št. 033-1/2016-19 z dne 24. 6. 2016. S prvostopenjskim aktom je bil tožnici odmerjen komunalni prispevek v znesku 10.184,03 EUR. Z drugostopenjskim aktom pa je pritožbeni organ spremenil rok plačila prispevka, v preostalem pa je pritožbo tožnice zavrnil.

2V obrazložitvi sodbe Upravno sodišče navaja, da se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva samo tista površina stavbnega zemljišča, na kateri stoji objekt (stavbišče) in površina, ki služi temu objektu. Sklicuje se na 24. točko 2. člena in 82. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), na peti odstavek 127. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 16/07, v nadaljevanju ZGO-1B), na 2., 5. in 7. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik) ter na 4. člen Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Odlok). Ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upravni organ pri odmeri komunalnega prispevka upošteval celotno površino zemljiške parcele stavbnega zemljišča. Izpodbijani akt je zato zaradi zmotne uporabe materialnega prava odpravilo in upravnemu organu naložilo, da v ponovljenem postopku odmere najprej ugotovi, kolikšen del zemljišča lahko šteje za stavbno zemljišče in navede konkretne okoliščine, na podlagi katerih bo določil to površino.

3Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom X DoR 19/2018-3 z dne 28. 3. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja: "Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica¹ komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?"

4Tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) je na podlagi navedenega sklepa vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Vztraja pri tem, da je bil komunalni prispevek odmerjen pravilno od celotne površine stavbnega zemljišča v skladu z Odlokom, ki je skladen tako z določbami ZPNačrta, kot tudi z določbami Pravilnika, ki določata, da se kot površina stavbnega zemljišča upošteva velikost celotne parcele, ki je enaka zemljiški parceli (24. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt in 5. člen Pravilnika). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo revizijskih stroškov.

5Tožeča stranka se v odgovoru na revizijo ne strinja z razlago materialnega prava, kot jo navaja revidentka, saj naj bi pomenila poseg v ustavni pravici do zasebne lastnine in enakosti pred zakonom (33., 67. in 14. člen Ustave RS). Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno, revidentki pa naloži plačilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka

6Revizija ni utemeljena.

7Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku v nadaljevanju ZPP). Pri odločanju je vezano na dejanske ugotovitve upravnega organa in sodišča prve stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, o katerem se odloča v revizijskem postopku.

8V obravnavanem primeru je sporno, katera površina stavbnega zemljišča se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka. Revidentka meni, da se upošteva celotna površina zemljiške parcele, ki po prostorskem aktu predstavlja stavbno zemljišče. Stališče Upravnega sodišča pa je, da se upošteva le površina zemljiške parcele na kateri stoji objekt (stavbišče) in površina, ki je namenjena uporabi tega objekta.

9Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče Upravnega sodišča. Določb ZPNačrta in Pravilnika namreč ni mogoče razlagati na način, kot ga zagovarja revidentka.

10Po prvem odstavku 82. člena ZPNačrt se komunalni prispevek odmeri glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost. Po drugem odstavku istega člena pa minister podrobneje predpiše merila iz prvega odstavka. Ta merila je minister določil s Pravilnikom. Za presojo v obravnavani zadevi je pravno relevanten Pravilnik objavljen v Uradnem listu RS, št. 95/2007. Ta v drugem odstavku 5. člena sicer res določa, da se pri površini stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele, kar bi lahko vodilo v razlago, ki jo zagovarja revidentka, vendar pa v nadaljnjem besedilu istega odstavka določa tudi, da če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. Poleg tega Pravilnik v drugem in tretjem odstavku 2. člena tudi določa, da se za parcelo po tem Pravilniku šteje zemljiška parcela ali njen del, na katerem je možno graditi objekte ali je objekt že zgrajen kot tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

11Glede na določbe Pravilnika se torej pri odmeri komunalnega prispevka kot površina stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele objekta, ki pa je ni mogoče enostavno enačiti z velikostjo zemljiške parcele. Površina parcele objekta je namreč lahko enaka površini zemljiške parcele, kadar je objektu določena lastna parcela, lahko pa predstavlja le njen del.

12Taka opredelitev površine stavbnega zemljišča, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, je skladna tudi z določbami ZPNačrt. Ta namreč nikjer ne določa, da je površina stavbnega zemljišča vezana samo na velikost zemljiške parcele. Ravno nasprotno. ZPNačrt v 24. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je stavbno zemljišče zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. Določa torej, da je stavbno zemljišče lahko celotna zemljiška parcela ali pa le njen del na katerem je zgrajen objekt. Prav objekt pa je tista navezna okoliščina na katero zakon veže odmero in plačilo komunalnega prispevka, tako pri gradnji kot tudi pri odmeri zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Plačilo komunalnega prispevka je namreč plačilo stroškov priključevanja objekta na komunalno opremo (peti odstavek 79. člena ZPNačrt).² Temu pa je po presoji Vrhovnega sodišča sledil tudi Pravilnik s tem, ko je določil, da se komunalni prispevek odmeri od površine parcele objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem.

13Taka opredelitev parcele objekta za namen odmere komunalnega prispevka v drugem odstavku 5. člena in prvem odstavku 2. člena Pravilniku je tudi po presoji Vrhovnega sodišča primerljiva s pojmom gradbena parcela iz tretjega odstavka 2. člena Pravilnika. Po določbi petega odstavka 127. člena ZGO-1B pa je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

14Navedeno tako pomeni, da parcelo objekta sestavlja del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

15Revizijski ugovor napačne uporabe določb ZPNačrt in Pravilnika glede na navedeno ni utemeljen.

16Revidentka neutemeljeno graja izpodbijano sodbo tudi v delu, kjer je Upravno sodišče navedlo, da niti 4. člen Odloka ne daje podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele.³ Tudi po presoji Vrhovnega sodišča Odlok ne določa, da je parcela objekta lahko le celotna zemljiška parcela. Ob tem pa velja poudariti, kar je v izpodbijani sodbi pravilno navedlo že Upravno sodišče, da sme občina v Odloku predpisati podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka le skladno z ZPNačrt in Pravilnikom, kot to določa tretji odstavek 82. člena ZPNačrt. Občina torej ne more predpisati drugačnih meril, kot jih določa ZPNačrt in Pravilnik. Če pa bi jih predpisala, jih sodišče pri odločanju ni dolžno upoštevati (exceptio illegalis).

17Glede na navedeno je torej izpodbijana sodba v okviru opravljene revizijske presoje pravilna in zakonita, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

18Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Odgovor na revizijo tožeče stranke k rešitvi te zadeve ni prispeval, zato sama trpi stroške odgovora (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glasovanje

19Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

¹ Občinski odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 5/2014 z dne 20. 1. 2014.
² Da je odmera in s tem tudi plačilo komunalnega prispevka vezano na objekt izhaja tudi iz obveznosti občine, ki mora investitorju plačani komunalni prispevek vrniti, če ta ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano oziroma je prenehalo veljati (deseti odstavek 79. člena ZPNačrt).
³ Odlok v 4. členu opredeljuje pojem "parcela objekta" kot zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu. Določa še, da se kot parcela objekta šteje tudi gradbena parcela objekta, ki jo je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot zemljiško parcelo (oziroma kot eno in le v izjemnih primerih kot več celih zemljiških parcel), ali funkcionalno zemljišče, kot to izhaja iz gradbenega dovoljenja.